Jedro

Odločitev sodišča prve stopnje v izpodbijanem sklepu, da je treba v predmetni zadevi zamudne obresti od upnici prisojene odškodninske terjatve od začetka teka do dneva plačila obračunati po linearni metodi ter obresti od 28. 6. 2003 dalje obračunati od glavnice brez pripisa do takrat nateklih obresti, je pravilna. Prav iz razloga, iz katerega so bile za odškodninske terjatve prisojene zamudne obresti v višini obrestne mere zamudnih obresti, zmanjšane za TOM, namreč ni podlage za uporabo konformnega načina obrestovanja do vključno 27. 6. 2003, kakor tudi ni materialnopravne podlage za izračun obresti od 28. 6. 2003 tudi od obresti, ki so do takrat natekle.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in sklep potrdi.

II. Upnica sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je v točki I. izreka izpodbijanega sklepa ugovoru dolžnice z dne 24.11. 2014 ugodilo in sklep o izvršbi I 2491/2014 z dne 3. 10. 2014 razveljavilo, predlog za izvršbo zavrnilo ter izvršbo ustavilo, v točki II. izreka sklepa je odločilo, da je upnica dolžna dolžnici v roku 15 dni od prejema sklepa plačati 55,00 EUR stroškov ugovornega postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi ter v točki III. izreka sklepa odločilo, da upnica krije svoje stroške odgovora na ugovor.

2. Zoper sklep se pravočasno po pooblaščencu pritožuje zakonita zastopnica upnice iz vseh pritožbenih razlogov. Podaja svoje nestrinjanje z uporabo linearne metode izračuna zamudnih obresti do 27. 6. 2003, saj meni, da ni podlage za različno obravnavanje odškodninskih terjatev. Povračilo škode se sicer resda v skladu z določbo tedaj veljavnega 189. člena ZOR odmerja po cenah na dan sojenja, ravno zaradi dejstva, da je pri odmeri odškodnine že upoštevana rast cen od nastanka škode do dneva sojenja, pa je Vrhovno sodišče RS v načelnem pravnem mnenju z dne 26. 6. 2002 odločilo, da se odškodnine, ki se določajo na dan sojenja, obrestujejo po zakonski zamudni obrestni meri zmanjšani za TOM, s tako znižano obrestno mero pa je preprečena dvakratna valorizacija odškodninskih terjatev. Vendar Vrhovno sodišče RS v načelnem pravnem mnenju ni odločilo, da se odškodninske terjatve od nastanka do plačila obračunavajo po linearni metodi obračuna zamudnih obresti, kar bi, glede na to, da je v času njegovega sprejetja veljala konformna metoda obračuna obresti, moralo izrecno navesti. Načelno pravno mnenje z dne 26. 6. 2002 tako ne vpliva na sam način obračunavanja obresti in se le-te obračunavajo po konformni metodi, ki je kot edina metoda obračunavanja zamudnih obresti veljala do uveljavitve ZOMZO-1 dne 28. 6. 2003, določb ZOMZO-1, ki je uvedel linearni način obračuna zamudnih obresti, pa ni mogoče uporabiti za nazaj. Iz tega razloga meni tudi, da pravilna uporaba materialnega prava nalaga, da se za podlago za izračun zamudnih obresti po 28. 6. 2003 upošteva ne le nominalna glavnica, temveč do 28. 6. 2003 natekle zamudne obresti in da skupni znesek glavnice in natečenih obresti predstavlja denarno obveznost v smislu prvega odstavka 1. člena ZOMZO-1, ki se obrestuje od 28. 6. 2003 dalje, pri tem pa se sklicuje na sodbo Višjega sodišča v Ljubljani I Cpg 557/2009 ter sodbo Vrhovnega sodišča Republike Slovenije X Ips 168/2009. Dodaja, da je stališče sodišča prve stopnje v izpodbijanem sklepu, da sodba Vrhovnega sodišča Republike Slovenije X Ips 168/2009 za obravnavano zadevo ni upoštevna, ker se nanaša na obrestovanje davčne in ne odškodninske terjatve, netočno, ker je iz citirane sodbe razvidno, da gre za zahtevo za vračilo preplačanega davka zavezancu, torej za civilno denarno terjatev tožnika do države, kakor tudi neutemeljeno, ker se davčne obveznosti obračunavajo po istem zakonu in država nima posebnega, privilegiranega položaja. Da se od 28. 6. 2003 dalje po linearni metodi obrestuje glavnica, nastala s pripisom obresti za čas do 27. 6. 2003 je tako povsem skladno s sodno prakso ter razvidno tudi iz s strani upnika priloženega izračuna zamudnih obresti Vrhovnega sodišča, ki se uporablja v vseh izvršilnih postopkih. Ker je pravnomočno razsojena odškodnina denarna terjatev kot vsaka druga denarna terjatev, je odločitev sodišča prve stopnje v izpodbijanem sklepu v nasprotju s pravilno uporabo materialnega prava, uveljavljeno sodno prakso ter krši načelo enakega varstva pravic in pravice do sodnega varstva v določbi 22. in 23. člena Ustave RS. Upnik je na vse navedeno opozoril tudi v odgovoru na ugovor, do njegovih navedb pa se sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu ni opredelilo, zato meni, da izpodbijani sklep nima razlogov o odločilnih dejstvih ter je obremenjen s kršitvijo določb postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Z opravo obračuna po linearni metodi za čas do 27. 6. 2003, pri čemer med strankama ni bilo sporno, da se predmetna terjatev za ta čas obračuna po konformni metodi, je sodišče prve stopnje poseglo tudi v trditveno in dokazno breme strank, kršilo načelo kontradiktornosti postopka ter upniku z nezakonitim postopanjem odvzelo možnost obravnave pred sodiščem ter je izpodbijani sklep obremenjen tudi z bistveno kršitvijo določb postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Predlaga spremembo izpodbijanega sklepa tako, da se ugovor dolžnika zavrne kot neutemeljen, potrdi sklep o izvršbi in dolžniku naloži v plačilo stroške ugovornega postopka. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

3. Pritožba je bila vročena dolžnici, ki nanjo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Upničin predlog za izvršbo temelji na izvršilnem naslovu, in sicer: sklepu in sodbi Okrožnega sodišča v Ljubljani P 569/2005-III z dne 11. 12. 2012 v zvezi s sodbo in sklepom Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 1776/2013 z dne 24. 6. 2014, v skladu s katero je dolžnica skupaj z A. A. nerazdelno dolžna plačati upnici odškodnino v znesku 60.625,71 EUR z zamudnimi obrestmi od 1. 1. 2002 do 27. 6. 2003 v višini predpisane obrestne zamudnih obresti, zmanjšane za temeljno obrestno mero (TOM) in z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 28. 6. 2003 do plačila ter pravdne stroške, ki pa jih upnica v predmetni izvršilni zadevi ne izterjuje.

6. Sodišče prve stopnje je kot med strankama nesporno ugotovilo, da je dolžnica na račun dosojene glavnice z zamudnimi obrestmi iz izvršilnega naslova dne 2. 10. 2014 opravila plačilo v znesku 150.854,74 EUR. Sporno med strankama je, ali je dolžnica s tem plačilom v celoti poravnala terjatev iz izvršilnega naslova, ki se izterjuje v tem izvršilnem postopku.

7. Po upničinem obračunu je na dan 2. 10 2014 njena terjatev znašala 166.968,34 EUR, s tem da je upoštevala konformno metodo obračuna obresti za čas do 27. 6. 2003, od 28. 6. 2003 pa od nove glavnice v znesku 73.193,51 EUR linearno metodo obračuna. Upnica je štela, da so bile s plačilom z dne 2. 10. 2014 v znesku 150.854,74 EUR najprej poplačane do tedaj natekle se obresti in nato še del glavnice, tako da je vložila predlog za izvršbo zaradi izterjave glavnice v znesku 16.113,60 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 3. 10. 2014 do plačila.

8. Dolžnica je v ugovoru nasprotovala načinu obračuna obresti od 28. 6. 2003 dalje, ker meni, da je treba od navedenega datuma obresti obračunavati po linearni metodi od neobrestovane glavnice. Sklicevala se je na sodbo Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 220/2012, načelo monetarnega nominalizma, načelno pravno mnenje Vrhovnega sodišča Republike Slovenije z dne 26. 6. 2002 ter prepoved obrestovanja obresti po 375. členu Obligacijskega zakonika – OZ.

9. Upnica je v odgovoru na ugovor zavzela stališče, pri katerem vztraja tudi v pritožbi, in sicer, da se obresti do 27. 6. 2003 obračunavajo po konformni metodi, od 28. 6. 2003 pa po linearni metodi, od glavnice, povečane za do tedaj natekle obresti. Pri tem se je sklicevala na sodbi Višjega sodišča v Ljubljani I Cpg 557/2009 ter Vrhovnega sodišča Republike Slovenije X Ips 168/2009, na kateri opozarja tudi v pritožbi.

10. Konformna obrestna mera je bila predpisana do uveljavitve Zakona o predpisani obrestni meri zamudnih obresti – ZPOMZO-1 (Uradni list RS, št. 56/2003) dne 28. 6. 2003. Opredeljeval jo je Zakon o predpisani obrestni meri zamudnih obresti in temeljni obrestni meri – ZPOMZO (Uradni list RS, št. 45/1995 in 109/2001 – novela ZPOMZO-A). ZPOMZO je določal (enako kot pred tem tudi Zakon o obrestni meri zamudnih obresti iz leta 1992 – ZOMZO) obrestno mero zamudnih obresti, sestavljeno iz dveh delov: revalorizacijskega (TOM) in realnega. 3. člen ZPOMZO je opredelil, da je TOM letna obrestna mera za denarne obveznosti v domačem denarju, ki zagotavlja ohranitev njihove realne vrednosti (revalorizacijo), določi pa jo Banka Slovenije s sklepom. Banka Slovenije je določila, da se letna TOM, veljavna za določen mesec, iz mesečne TOM izračuna na konformni način. Revalorizacijski del obrestne mere zamudnih obresti je torej vplival, da je obrestna mera (ki je kljub sestavi iz dveh delov ena sama) konformna, kar je mogoče pravilno uporabiti samo z izračunom obresti na konformni način. Za zamudne obresti od odškodninskih terjatev oziroma obveznosti pa velja ureditev po ZPOMZO le v omejenem obsegu. Pred uveljavitvijo ZPOMZO-1 je v zvezi z obrestovanjem odškodninskih terjatev oziroma obveznosti treba upoštevati določbo drugega odstavka 189. člena Zakona o obligacijskih razmerjih – ZOR (oziroma drugega odstavka 168. člena OZ), da se povračilo škode odmerja po cenah na dan sojenja, kar velja za premoženjsko in za nepremoženjsko škodo. Po tej določbi je torej že v odmeri odškodnine (glavnice) upoštevana rast cen od nastanka škode pa do dneva sojenja, zaradi česar bi ob upoštevanju obrestne mere zamudnih obresti po ZPOMZO (TOM) prišlo do dvojne valorizacije odškodninskih terjatev oziroma obveznosti. Vrhovno sodišče Republike Slovenije je s tem v zvezi na občni seji 26. 6. 2002 sprejelo Načelno pravno mnenje, v skladu s katerim je tudi odločeno v izvršilnem naslovu v predmetni izvršilni zadevi, da se odškodninska terjatev za čas do uveljavitve ZPOMZO-1 obrestuje v višini obrestne mere zamudnih obresti, zmanjšane za TOM. Revalorizacijska funkcija TOM je torej odpadla. Glede na to, da so bile do ZPOMZO-1 zamudne obresti konformne zaradi predpisanega TOM, je z uveljavitvijo ZPOMZO-1, ki TOM več ne določa, odpadla podlaga za konformni način izračunavanja obresti, čemur je sledila sodna praksa (tako je zastavljen tudi program za izračun zamudnih obresti, ki ga je verificiralo Vrhovno sodišče Republike Slovenije). Če je bila podlaga za konformne zamudne obresti, in posledično za konformni način izračunavanja, TOM, ki pa je bila do ZPOMZO-1 iz obrestovanja odškodninskih terjatev oziroma obveznosti izključena glede na prej navedeni določbi ZOR oziroma OZ in sprejeto načelno pravno mnenje, ni materialnopravne podlage za opredelitev zamudnih obresti od teh terjatev oziroma obveznosti kot konformne in za njihov izračun po konformni metodi. Odškodninske terjatve oziroma obveznosti se do uveljavitve ZPOMZO-1 namreč obrestujejo zgolj po v času do ZPOMZO-1 predpisani realni obrestni meri zamudnih obresti. Nadaljevanje obrestovanja povečane glavnice (s pripisanimi obrestmi) od 28. 6. 2003 dalje pa bi pomenilo dopustitev obrestovanja obresti brez zakonske podlage.(1)

11. Glede na navedeno je odločitev sodišča prve stopnje v izpodbijanem sklepu, da je treba v predmetni zadevi zamudne obresti od upnici prisojene odškodninske terjatve od začetka teka do dneva plačila obračunati po linearni metodi ter obresti od 28. 6. 2003 dalje obračunati od glavnice brez pripisa do takrat nateklih obresti, pravilna. Prav iz razloga, iz katerega so bile za odškodninske terjatve prisojene zamudne obresti v višini obrestne mere zamudnih obresti, zmanjšane za TOM, namreč ni podlage za uporabo konformnega načina obrestovanja do vključno 27. 6. 2003, kakor tudi ni materialnopravne podlage za izračun obresti od 28. 6. 2003 tudi od obresti, ki so do takrat natekle. Pri tem ni moč pritrditi pritožbenim navedbam upnice, da bi moralo Vrhovno sodišče Republike Slovenije v načelnem pravnem mnenju z dne 26. 6. 2002 izrecno navesti, da se odškodninske terjatve od nastanka do plačila obračunavajo po linearni metodi, prav tako pa uporaba linearnega načina obrestovanja do 27. 6. 2003 za zamudne obresti od odškodninskih terjatev, glede katerih v skladu z zgoraj obrazloženim ni materialnopravne podlage za izračun po konformni metodi, ne pomeni uporabe določb ZPOMZO-1 za nazaj.

12. Neutemeljene so tudi pritožbene navedbe upnice, da je podana kršitev po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, ker se sodišče prve stopnje ni opredelilo do njenih navedb v odgovoru na ugovor ter da zato izpodbijani sklep ne vsebuje razlogov o odločilnih dejstvih. Svojo odločitev o tem, da je v predmetni zadevi, ko upnica izterjuje odškodnino v znesku 60.625,71 EUR z zamudnimi obrestmi do 27. 6. 2003 po obrestni meri zamudnih obresti, zmanjšani za TOM, nepravilno stališče upnice v odgovoru na ugovor, pri katerem vztraja tudi v pritožbi, in sicer, da se obresti do 27. 6. 2003 obračunavajo po konformni metodi, od 28. 6. 2003 pa po linearni metodi od glavnice, povečane za do tedaj natekle obresti, je namreč sodišče prve stopnje obširno in pravno pravilno utemeljilo v razlogih izpodbijanega sklepa, s katerimi se višje sodišče po zgoraj obrazloženem v celoti strinja.

13. Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi izpodbijanega sklepa upnici pravilno pojasnilo tudi, da sodba Vrhovnega sodišča Republike Slovenije X Ips 168/2009, na katero se sklicuje, v obravnavanem primeru ni upoštevna, saj se nanaša na obrestovanje davčne in ne odškodninske terjatve. V zvezi s pritožbenimi navedbami o netočnosti in neutemeljenosti takšnega stališča sodišča prve stopnje višje sodišče dodaja, da terjatev iz naslova vračila preplačanega davka zavezancu ni odškodninska terjatev, različno obravnavanje v predmetni zadevi pa temelji ravno na različnosti terjatev in ne na priviligiranju katere od strank postopka. V zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani I Cpg 557/2009, tudi na katero se upnica sklicuje v potrditev svojih stališč, pa višje sodišče pripominja, da sodna praksa v Republiki Sloveniji ni formalni (obvezni) pravni vir, saj je glede na 3. člen Zakona o sodiščih sodnik pri opravljanju sodniške funkcije vezan na ustavo in zakon, v skladu z ustavo pa tudi na splošna načela mednarodnega prava in na ratificirane in objavljene mednarodne pogodbe. Poleg tega pa na podlagi enega primera tudi ni mogoče sklepati, da gre za ustaljeno sodno prakso.

14. Vprašanje uporabe konformne oziroma linearne metode obračuna obresti in vprašanje, kaj vzeti kot podlago za izračun zakonskih zamudnih obresti po 28. 6. 2003, sta vprašanji materialnega prava, ki ga sodišče upošteva po uradni dolžnosti, zato so neutemeljene tudi pritožbene navedbe upnice, da je sodišče prve stopnje z opravo obračuna po linearni metodi za čas do 27. 6. 2003, ko med strankama za to obdobje ni bila sporna uporaba obračuna po konformni metodi, poseglo v trditveno in dokazno breme strank, sodišče prve stopnje pa s tem tudi ni kršilo načela kontradiktornosti postopka in upnikove pravice do sodnega varstva.

15. Upoštevaje pravilno materialnopravno izhodišče je sodišče prve stopnje pravilno opravilo izračun zamudnih obresti od glavnice v znesku 60.625,71 EUR od 1. 1. 2002 do 1. 10. 2014 po linearni metodi (od 1. 1. 2002 do 27. 6. 2003 v višini obrestne mere zamudnih obresti, zmanjšane za TOM, od 28. 6. 2003 do 1. 10. 2014 pa v višini celotne zamudne obrestne mere), pri tem pa ugotovilo, da je dolžnica na dan 2. 10. 2014 po izvršilnem naslovu dolgovala glavnico v znesku 60.625,71 EUR in zamudne obresti od te glavnice v znesku 89.821,92 EUR. Ob upoštevanju s strani upnice predlaganega vrstnega reda vračunanja plačila z dne 2. 10. 2014 v znesku 150.854,74 EUR je nadalje ugotovilo, da je dolžnica s tem plačilom najprej poravnala vse do tedaj natekle se zamudne obresti v znesku 89.821,92 EUR, s preostankom 61.032,82 EUR pa še vso glavnico v znesku 60.625,71 EUR.

16. Glede na navedeno je izpodbijana odločitev sodišča prve stopnje o ugoditvi ugovoru dolžnice, razveljavitvi sklepa o izvršbi, zavrnitvi predloga za izvršbo in ustavitvi izvršbe v točki I. izreka sklepa pravilna. Posledično je pravilna tudi odločitev sodišča prve stopnje v točki II. in III. izreka sklepa o plačilu stroškov ugovornega postopka po merilu uspeha.

17. Pritožba upnice glede na navedeno ni utemeljena in ker višje sodišče tudi ni ugotovilo kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku – ZPP, oba v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju – ZIZ), jo je zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

18. Ker upnica s pritožbo ni uspela, sama krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 154. člena ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ).

Op. št. (1): Prim. VSL sklep III Ip 5/2015 z dne 25. 2. 2015.