Videonadzor ekološkega otroka

Datum

19.01.2024

Številka

07121-1/2024/57

Kategorije

Video in avdio nadzor

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju: IP) je po e-pošti prejel vaše zaprosilo za mnenje. Sprašujete, ali lahko komunala postavi kamero na ekološki otok, saj na vaš ekološki otok vozijo smeti prebivalci drugih občin in jih puščajo okoli zabojnikov.

* * *

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno s 5. točko prvega odstavka 55. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22, ZVOP-2), 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

Komunalno podjetje bi lahko uvedlo videonadzor javnih površin na podlagi 80. člena ZVOP-2, kadar je to potrebno zaradi obstoja resne in utemeljene nevarnosti za življenje, osebno svobodo, telo ali zdravje ljudi, varnost premoženja upravljavca ali varovanje tajnih podatkov upravljavca ali obdelovalca v prenosu in teh namenov ni mogoče doseči z drugimi sredstvi, ki manj posegajo v pravice iz prvega odstavka 1. člena ZVOP-2.

IP poudarja, da bi lahko bil zakonit namen, iz katerega bi se pregledovali posnetki, ki bi nastali z izvajanjem videonadzora javnih površin (npr. ekoloških otokov), zagotavljanje varnosti ljudi in varovanje premoženja. Izvajalec videonadzora bi lahko torej posnetke pregledoval v primeru, ko bi prišlo do poškodovanja ali odtujitve njegovega premoženja oziroma zgolj ob nekem deviantnem dogodku, ko bi bil videoposnetek le dodaten dokaz v prekrškovnem ali kazenskem postopku. Videonadzor ekoloških otokov pa ni dopusten z namenom odkrivanja in dokazovanja prekrškov v zvezi z napačnim odlaganjem odpadkov.

Obrazložitev

Uvodoma poudarjamo, da IP izven postopka inšpekcijskega nadzora oziroma drugega upravnega postopka konkretnih obdelav osebnih podatkov ne more presojati.

Videonadzor javnih površin je urejen v 80. členu ZVOP-2 in sicer je videonadzor na javnih površinah, ki so opredeljene v zakonu, ki ureja urejanje prostora, dopusten le v primerih, kadar je to potrebno zaradi obstoja resne in utemeljene nevarnosti za življenje, osebno svobodo, telo ali zdravje ljudi, varnost premoženja upravljavca ali varovanje tajnih podatkov upravljavca ali obdelovalca v prenosu in teh namenov ni mogoče doseči z drugimi sredstvi, ki manj posegajo v pravice iz prvega odstavka 1. člena ZVOP-2. Videonadzor se lahko izvaja le glede tistih bližnjih ali povezanih delov javne površine in v obsegu, kjer je treba varovati interese iz prejšnjega odstavka. Opredelitev javne površine je določena v Zakonu o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 199/21, 18/23 – ZDU-1O, 78/23 – ZUNPEOVE in 95/23 – ZIUOPZP). Skladno s 17. točko 3. člena ZUreP-3 je javna površina praviloma odprta prostorska ureditev, namenjena splošni rabi, naravna ali ustvarjena z gradbenimi ali drugimi posegi v prostor, kot so cesta, ulica, pasaža, trg, tržnica, atrij, parkirišče, pokopališče, park, zelenica, otroško igrišče, športno igrišče ter druga površina za rekreacijo in prosti čas; javna površina je grajena ali zelena; javna površina je lahko v lasti države, občine ali v zasebni lasti.

Kot smo poudarili v Smernicah o videonadzoru po ZVOP-2, ki so dostopne na: https://www.ip-rs.si/publikacije/priročniki-in-smernice/smernice-po-splošni-uredbi-o-varstvu-podatkov-gdpr/smernice-glede-izvajanja-videonadzora, je treba pretehtati, ali je uvedba videonadzora res potrebna za dosego navedenih namenov in ali teh namenov ni mogoče doseči z milejšimi sredstvi. Oceniti je torej treba oceniti stopnjo nevarnosti za življenje, osebno svobodo, telo ali zdravje ljudi, za premoženje ali za tajne podatke v prenosu, ki jih je treba varovati z videonadzorom, ter verjetnost (glede na pretekle izkušnje), da bo prišlo do poškodovanja ali odtujitve tega premoženja. IP dodaja, da bi bil, glede na navedeno, zakonit namen, zaradi katerega bi se lahko pregledovali posnetki (npr. v primeru ekoloških otokov), ki bi nastali z izvajanjem videonadzora javnih površin, zagotavljanje varnosti ljudi in varovanje premoženja. Izvajalec videonadzora bi lahko torej posnetke pregledoval v primeru, ko bi prišlo do poškodovanja ali odtujitve njegovega premoženja oziroma zgolj ob nekem deviantnem dogodku, ko bi bil videoposnetek le dodaten dokaz v prekrškovnem ali kazenskem postopku. Videonadzor ekoloških otokov pa ni dopusten z namenom odkrivanja in dokazovanja prekrškov v zvezi z napačnim odlaganjem odpadkov.

Pri izvajanju videonadzora po ZVOP-2 bi moral upravljavec zadostiti tudi drugim zahtevam iz ZVOP-2 in Splošne uredbe, npr. objaviti obvestilo o videonadzoru in zavarovati videonadzorni sistem.

Nekaj informacij o vzpostavitvi videonadzora je dosegljivih tudi na spletni strani IP: https://www.ip-rs.si/varstvo-osebnih-podatkov/obveznosti-upravljavcev/vzpostavitev-videonadzora/.

V upanju, da vam bodo naša napotila v pomoč, vas lepo pozdravljamo.

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav., informacijska pooblaščenka

Pripravila

Barbara Žurej, univ. dipl. prav., svetovalka pooblaščenca za preventivo