Jedro

Ne glede na to, da dolžnikove ugovorne navedbe niso izrecno merile na neobstoj izvršilnega naslova, je na obstoj izvršilnega naslova dolžno paziti sodišče po uradni dolžnosti. Ker upnik tako v odgovoru na ugovor niti že v predlogu za izvršbo ni predložil pravnomočne sodbe, tudi ni bilo mogoče v konkretnem postopku preveriti, ali ima upnik izvršilni naslov tudi za obresti od posameznih zneskov mesečne preživnine oziroma ali je upravičen terjati od dolžnika v postopku izterjave preživnine tudi zakonite zamudne obresti od posameznih zneskov mesečne preživnine.

Izrek

Pritožbi se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v delu, ki se nanaša na izterjavo zakonitih zamudnih obresti od zneska 41,95 EUR od 1. 10. 2013 dalje do plačila, od zneska 41,95 EUR od 1. 11. 2013 dalje do plačila, od zneska 41,95 EUR od 1. 12. 2013 dalje do plačila, od zneska 41,95 EUR od 1. 1. 2014 dalje do plačila, od zneska 41,95 EUR od 1. 2. 2014 dalje do plačila, od zneska 41,95 EUR od 1. 3. 2014 dalje do plačila, od zneska 42,07 EUR od 1. 4. 2014 dalje do plačila, od zneska 42,07 EUR od 1. 5. 2014 dalje do plačila in od zneska 42,07 EUR od 1. 6. 2014 dalje do plačila spremeni tako, da se v tem obsegu ugovoru ugodi in se sklep o izvršbi z dne 15. 9. 2014 v tem obsegu razveljavi ter se v enakem obsegu predlog upnika za izvršbo zavrne. V preostalem delu se pritožba dolžnika zavrne ter se sklep sodišča prve stopnje v nespremenjenem delu potrdi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi zavrnilo.

2. Zoper sklep vlaga pritožbo dolžnik in navaja, da ugovarja pod točko 2 in 3 izreka sklepa o izvršbi, ki se nanašata na plačilo zamudnih obresti ter izvršilnih stroškov, skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi. Navaja, da upnik ni priložil računa za izvršilne stroške, odvetnik pa je bil upniku dodeljen s strani brezplačne pravne pomoči. Prosi za odpis zamudnih obresti oziroma za razlago, kdo obračunava obresti in po kakšnem merilu, saj upnica ne podaja umika za že izvedena plačila. Poudarja tudi, da je njegova družina že tako socialno ogrožena, saj poleg plače prejema še denarno socialno pomoč in je tudi edini hranitelj 4-članske družine.

3. Upnik ni podal odgovora na pritožbo.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, v nadaljevanju ZPP) in v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (Ur. l. RS, št. 51/98 s spremembami, v nadaljevanju ZIZ).

6. Iz spisa izhaja, da je upnik vložil predlog za izvršbo na podlagi izvršilnega naslova, sodišče prve stopnje pa je s sklepom o izvršbi z dne 15. 9. 2014 dovolilo predlagano izvršbo zaradi izterjave glavnice v znesku 377,91 EUR, za zakonite zamudne obresti, ki tečejo od posameznega mesečnega obroka plačila preživnine od vsakega 1. v mesecu dalje do plačila ter za izterjavo izvršilnih stroškov v znesku 12,96 EUR. V ugovoru zoper sklep o izvršbi je dolžnik zatrjeval, da je zoper upnika vložil tožbo na znižanje preživnine, hkrati pa je zatrjeval svoje slabo premoženjsko stanje. Upnik je v odgovoru na ugovor navedel, da dolžnik za sporno obdobje ni plačal ničesar, upnik pa je v predlogu za izvršbo navedel izvršilni naslov ter priložil vsa potrebna obvestila centra za socialno delo o višini mesečne preživnine. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje v celoti zavrnilo dolžnikov ugovor in se pri tem postavilo na stališče, da dolžnik v pravdnem postopku, ki je tekel na znižanje preživnine pravnomočno ni uspel in s tem ni izpolnil pogoja po 4. točki prvega odstavka 55. člena ZIZ, saj odločba, na podlagi katere je bil izdan sklep o izvršbi, ni bila razveljavljena, odpravljena ali spremenjena.

7. V okviru odločanja o ugovoru zoper sklep o izvršbi po 55. členu ZIZ pa mora sodišče pri odločanju o ugovoru po uradni dolžnosti paziti tudi na razloge iz 1. do 4. točke prvega odstavka 55. člena ZIZ, med drugim tudi na razlog iz 2. točke prvega odstavka 55. člena ZIZ oziroma če listina, na podlagi katere je bila dovoljena izvršba, ni izvršilni naslov. V skladu s petim odstavkom 40. člena ZIZ upniku izvršilnega naslova, na podlagi katerega zahteva izvršbo, predlogu za izvršbo ni potrebno priložiti, temveč ga mora le določno označiti in navesti, da je bilo izdano potrdilo o izvršljivosti. V konkretnem primeru je upnik v predlogu za izvršbo kot izvršilni naslov navedel sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani P 3497/2003-IV, ki je pravnomočna in izvršljiva v zvezi z obvestili Centra za socialno delo z dne 31. 3. 2013 in 31. 3. 2014. V skladu s tretjim odstavkom 82.d člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR) pa obvestilo Centra za socialno delo skupaj s sodno poravnavo, pravnomočno sodno odločbo oziroma izvršljivim notarskim zapisom, predstavlja izvršilni naslov za izvršbo. To v konkretnem primeru pomeni, da izvršilni naslov za izterjavo neplačane preživnine predstavlja tako pravnomočna sodna odločba, s katero je ugotovljeno preživljanje mladoletnega otroka, kakor tudi obvestilo Centra za socialno delo o uskladitvi preživnine.

8. Kadar upnik v predlogu za izvršbo določno označi izvršilni naslov, to pomeni, da je dolžniku v ugovornem postopku omogočeno, da z določno označbo izvršilnega naslova ve, katero terjatev upnik izterjuje. V skladu z drugim odstavkom 44. člena ZIZ sodišče v sklepu o izvršbi navede, da je bil sklep o izvršbi izdan na podlagi podatkov, ki jih je posredoval upnik v predlogu za izvršbo in da sodišče resničnosti njihove vsebine ni preverilo. Sodišče v sklepu o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova tudi opozori upnika, da bo moral v primeru dolžnikovega ugovora listine, na katere se je skliceval v predlogu za izvršbo, sodišču predložiti v izvirniku ali v overjenem prepisu najkasneje v odgovoru na ugovor. Na to obveznost je bil upnik tudi opozorjen v pravnem pouku sklepa o izvršbi z dne 15. 9. 2014, pritožbeno sodišče pa ugotavlja, da upnik v odgovoru na ugovor sodne odločbe Okrožnega sodišča v Ljubljani P 3497/2003-IV ni predložil, medtem ko je obvestila Centra za socialno delo o uskladitvi preživnine predložil že k samemu predlogu za izvršbo. Ne glede na to, da dolžnikove ugovorne navedbe niso izrecno merile na neobstoj izvršilnega naslova, je na obstoj izvršilnega naslova v skladu 2. točko prvega odstavka 55. člena ZIZ dolžno paziti sodišče po uradni dolžnosti. Ker upnik tako v odgovoru na ugovor niti že v predlogu za izvršbo ni predložil pravnomočne sodbe Okrožnega sodišča v Ljubljani P 3497/2003-IV, tudi ni bilo mogoče v konkretnem postopku preveriti, ali ima upnik izvršilni naslov tudi za obresti od posameznih zneskov mesečne preživnine oziroma ali je upravičen terjati od dolžnika v postopku izterjave preživnine tudi zakonite zamudne obresti od posameznih zneskov mesečne preživnine. Ker na obstoj izvršilnega naslova pazi sodišče po uradni dolžnosti, je zato pritožbeno sodišče pritožbi dolžnika delno ugodilo ter sklep sodišča prve stopnje delno spremenilo tako, da je ugovoru dolžnika ugodilo za zakonite zamudne obresti, ki tečejo od posameznega mesečnega zneska preživnine ter je v tem delu sklep o izvršbi z dne 15. 9. 2014 razveljavilo in predlog upnika v tem obsegu zavrnilo (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

9. V preostalem delu pa je dolžnikova pritožba neutemeljena, saj ne navaja nobenih pritožbenih razlogov, poudarek na slabem ekonomskem oziroma premoženjskem stanju dolžnika pa tudi ni razlog, s katerim bi dolžnik uspel izpodbiti sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).