Jedro

Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih v poglavju o dolžnostih preživljanja samo v 130. členu predpisuje nepravdni postopek. Med staršema ni sporazuma o tem, komu naj se preživnina nakazuje. Na podlagi pravnomočne sodne odločbe je predlagatelj preživnino dolžan nakazovati na transakcijski račun nasprotne udeleženke. Če želi spremembo sodbe v tem delu, potem bo takšno spremembo lahko dosegel samo v pravdnem postopku.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ustavilo nepravdni postopek in odločilo, da bo po pravnomočnosti sklepa nadaljevalo postopek po pravilih pravdnega postopka in bo zadeva vpisana v P vpisnik.

Zoper sklep o ustavitvi nepravdnega postopka se je predlagatelj pritožil. V pritožbi navaja, da z vloženim predlogom ne zahteva določitve preživnine, znižanje preživnine, zvišanje preživnine in prav tako ne odpravo preživnine. Predlaga, da sodišče poišče rešitev na kakšen način bi se že določena preživnina plačevala, da bi denarna sredstva bila dejansko porabljena za ml. hčerko pravdnih strank glede na nastalo situacijo. Morebiti bi se lahko postavil skrbnik, ki bi z denarnimi sredstvi razpolagal, odprl posebni račun in podobno. Dejstvo je, da predlagatelj ne želi spreminjati višine preživnine, saj se zaveda, da mladoletni otrok denar potrebuje. Želi doseči samo, da se denarna sredstva za čas spremenjenih okoliščin ne nakazujejo zakoniti zastopnici mladoletnega otroka, ampak bi s tem denarjem razpolagal nekdo tretji. Takšna odločitev pa je lahko izdana le v nepravdnem postopku in ne v pravdnem. ZNP v 1. členu predvideva, da se določila zakona uporabljajo tudi v drugih zadevah, ki jih obravnava redno sodišče, za katere z zakonom ni izrecno določeno, da se obravnavajo v nepravdnem postopku, če jih glede na njihovo naravo ni mogoče obravnavani v kakšnem drugem postopku. Po mnenju predlagatelja je konkretna zadeva prav takšna. Gre za specifično vprašanje, ki ga glede na naravo ni moč obravnavati v pravdnem postopku, zato je lahko pristojno za odločanje o tem vprašanju le okrožno sodišče v nepravdnem postopku. Predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa.

Pritožba ni utemeljena.

Pozitivna zakonska ureditev natančnega ključa o tem, o katerih civilnopravnih razmerjih odloča pravdno in o katerih nepravdno sodišče, ne daje. Na to vprašanje tudi ne odgovori teorija spora. Po tej teoriji naj bi prišla pravda v poštev za tista razmerja, ki so sporna, za tista, ki niso sporna, pa nepravdni postopek. Vendar tudi to pravilo v praksi ni dosledno, saj se tradicionalno nekatera zelo sporna razmerja kot so npr. ureditev meje, delitev solastnega premoženja rešujejo v nepravdnem postopku. Po drugi strani pa so tudi razmerja, ki niso sporna, obravnavajo v pravdnem postopku kot npr. sporazumna razveza zakonske zveze. Zato na splošno velja pravilo glede razmejitve zadev na pravdne in nepravdne, da je primernejši legalni kriterij in da se o vseh civilnopravnih razmerjih odloča v pravdi, če ni za posamezno razmerje izrecno predpisan nepravdni postopek.

Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih v poglavju o dolžnostih preživljanja samo v 130. členu predpisuje nepravdni postopek. Ta postopek je torej predpisan samo za primer, ko se starša sporazumeta o preživnini. V konkretnem primeru je že iz navedb predlagatelja razvidno, da med staršema ni sporazuma o tem, komu naj se preživnina nakazuje. Na podlagi pravnomočne sodne odločbe je predlagatelj preživnino dolžan nakazovati na transakcijski račun nasprotne udeleženke N.Š.. Če želi spremembo sodbe v tem delu, potem bo takšno spremembo lahko dosegel samo v pravdnem postopku, saj se tudi sicer sodbe ne da spremeniti s sklepom nepravdnega sodišča. Zato je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, ko je nepravdni postopek ustavilo in bo po pravnomočnosti zadeve nadaljevalo z odločanjem v pravdi. Pritožbeno sodišče pa je iz teh razlogov neutemeljeno pritožbo predlagatelja zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. odst. 365. člena ZPP).