Jedro

Ker revident ni navedel, katero je pomembno pravno vprašanje, pač pa se zgolj sklicuje na besedilo 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, ni izkazal pogoja za dovoljenost revizije.

Revident tudi ni izkazal, da bi mu nastale zelo hude posledice, saj ni navedel, v čem je motena normalna uporaba njegove nepremičnine.

Izrek

I. Revizija se zavrže. II. Revident sam trpi svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Zoper prvostopenjsko sodbo je tožeča stranka po pooblaščencih dne 1. 7. 2008 vložila revizijo. Njeno dovoljenost utemeljuje s tem, da gre za odločanje o pomembnem pravnem vprašanju, ker je bilo investitorju izdano izpodbijano spremenjeno gradbeno dovoljenje za objekte komunalne infrastrukture, po katerem se odstranijo že zgrajena parkirišča in dovozne ceste, ki bi morali že pred tem biti predani v javno dobro. Odločba, ki se izpodbija, ima tudi zelo hude posledice za stranko, saj je bila vsa komunalna infrastruktura, vključno s parkirišči in dovozno cesto, vključena v kupnino za nepremičnino, z odstranitvijo parkirišč in oženjem dovozne poti pa je onemogočena normalna uporaba tožnikove stanovanjske hiše. 2. Revizija ni dovoljena.

3. Sodišče prve stopnje je na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu – ZUS-1 (Ur. l. RS, št. 105/2006) zavrnilo tožnikovo tožbo zoper odločbo Upravne enote Maribor z dne 11. 1. 2007. Z navedeno odločbo je prvostopenjski upravni organ spremenil lokacijsko dovoljenje z dne 26. 7. 1994, in gradbeno dovoljenje z dne 11. 11. 1994, s spremembo z dne 13. 3. 1997, ki so bila izdana investitorju družbi X d. o. o. za tam navedeno gradnjo, tako kot je navedeno v točkah 1 do 6 te odločbe (I. točka izreka). Z 2. točko izreka je odločil, da je sprememba in dopolnitev lokacijske dokumentacije št. 1421/94 z datumom april 2005, ki jo je izdelal Z. d.o.o. sestavni del te odločbe. V 3. točki pa je določila tudi obveznosti investitorja izvajati gradnjo po priloženem projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja št. 0605 z datumom maj 2006. V 4. točki izreka je odločil, da ostanejo v veljavi ostale določbe in pogoji, navedeni v lokacijskem in gradbenem dovoljenju iz leta 1994. 4. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je podan eden od tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o obstoju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti oziroma uvesti. Ustavno sodišče RS je v več svojih sklepih (na primer: št. Up 858/08 z dne 3. 6. 2008) ugotovilo, da takšno stališče ni v nasprotju z Ustavo RS.

5. Revident uveljavlja dovoljenost revizije po določbi 2. in 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1. 6. Po določbi 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju ali če odločba sodišča prve stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišča prve stopnje o tem pravnem vprašanju ni enotnosti, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo. Skladno z ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča pa je dovoljenost revizije iz tega razloga podana le, če je odločitev o tem vprašanju pomembna za zagotovitev pravne varnosti, enotno uporabo prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Zato mora revident natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče prve stopnje to vprašanje rešilo nezakonito; zatrjevane kršitve postopka mora opisati natančno, konkretno, na enak način pa mora izkazati tudi obstoj sodne prakse Vrhovnega sodišča, od katere naj bi odločitev odstopala oziroma neenotnost sodne prakse. Če se predlagatelj revizije sklicuje na sodno prakso Vrhovnega sodišča, mora navesti opravilne številke zadev, kopije sodnih odločb sodišča prve stopnje, na katere se sklicuje, pa mora predložiti. Ker tožnik ni navedel, katero je pomembno pravno vprašanje v obravnavani zadevi, pač pa se zgolj sklicuje na besedilo 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, ni izkazal pogojev za dovoljenost revizije.

7. Po določbi 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če ima odločitev, ki se izpodbija v upravnem sporu, zelo hude posledice za stranko. Revident ni izkazal, da bi mu zaradi odločitve v tem postopku nastale zelo hude posledice. Revident ni navedel, v čem je motena normalna uporaba njegove nepremičnine. Za zelo hude posledice bi sicer lahko šlo, če revident svoje nepremičnine ne bi mogel uporabljati, tega pa niti ne zatrjuje. Če je zaradi oženja dovoznih poti dostop manj ugoden kot prej, to še ne pomeni zelo hudih posledic. Enako tudi že plačana (previsoka) kupnina ne predstavlja zelo hudih posledic v smislu določb ZUS-1. Glede na navedeno tudi ni izpolnjen pogoj za dovoljenost revizije po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1. 8. Glede na to, da revident ni izkazal zatrjevanih pogojev za dovoljenost revizije iz 2. in 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, je Vrhovno sodišče revizijo v obravnavanem primeru zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1. 9. Ker revident z revizijo ni uspel, sam trpi svoje stroške revizijskega postopka na podlagi prvega odstavka 154. člena in prvega odstavka 165. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1.