Jedro

Upravičenci do plačil za ukrepe PRP, tudi tistih, ki jih je uveljavljal tožnik, morajo (med ostalim) kmetovati po načelu dobrega gospodarja ter pri tem, skladno z Uredbo o podrobnejših merilih za presojo, ali obdelovalec ravna kot dober gospodar, upoštevati ustrezne vzdrževalne standarde za vse kmetijske stroje in naprave, zlasti pa za naprave za nanašanje fitofarmacevtskih sredstev.

Izrek

Tožba se zavrne.

Predlogu za oprostitev plačila sodnih taks se ne ugodi.

Obrazložitev

Tožena stranka je z izpodbijano odločbo zavrnila pritožbo tožnika zoper odločbo prve stopnje, s katero je prvostopni organ zahtevku tožnika za neposredna plačila na površino EKO 0 za pšenico, koruzo in ječmen ter neposredna plačila na površino EKO 0 kot krmne površine za trave, trajno travinje in za travno deteljne mešanice v skupnem znesku 361 266,68 SIT ugodil, zavrnil pa zahtevek tožnika za neposredna plačila na površino EKO 0 - krmne površine za trajno travinje na površini 0,22 ha ter zahtevek za izravnalna plačila na površino OMD in zahtevek za plačila SKOP - za ohranjanje ekstenzivnega travinja na površini 46,80 ha ter za ohranjanje obdelane in poseljene krajine v zavarovanih območjih na isti površini. V obrazložitvi izpodbijane odločbe tožena stranka ugotavlja, da je prvostopna odločba pravilna in zakonita, in sicer tudi v zavrnilnem delu, ki ga tožnik izpodbija s pritožbo in ki temelji na ugotovitvah, vsebovanih v zapisniku o inšpekcijskem pregledu pri tožniku, pri katerem je bilo ugotovljeno, da tožnik ne izpolnjuje splošnih pogojev dobre kmetijske prakse za ukrepe programa razvoja podeželja 2004 do 2006. Tako iz zapisnika sledi, da skladiščni prostori za živinska gnojila niso urejeni, da velikost skladišč za živinska gnojila ne zadošča staležu živali za 6 mesecev, da naprava za nanašanje fitofarmacevtskih sredstev ni pregledana ter da tožnik nima potrdila znanja iz varstva rastlin. V tej zvezi tožena stranka ugotavlja, da je po podatkih spisov tožnik pravočasno vložil zahtevek za podporo izvajanju EU standardov za standard nitratna direktiva in da mu zato v skladu z 41. členom Uredbe o plačilih za ukrepe programa razvoja podeželja 2004 - 2006 za leto 2004 (Uradni list RS, št. 24/04, 116/04 - v nadaljevanju: Uredba PRP) v času investicije ni (bilo) potrebno izpolnjevati zahtev iz prvega odstavka 35. člena te Uredbe, ki vključujejo ureditev skladiščnih prostorov za gnojila ter velikost skladišč za gnojila ter da zato omenjene pomanjkljivosti, ugotovljene pri inšpekcijskem pregledu, na pridobitev izravnalnih plačil ne vplivajo. Prav tako ne vpliva na pridobitev izravnalnih plačil OMD oziroma SKOP okoliščina, da tožnik nima opravljenega izpita iz znanja o varstvu rastlin, saj lahko vlagatelji teh zahtevkov kot izvajalci varstva rastlin po določbah Pravilnika o strokovnem usposabljanju in preverjanju znanja iz fitomedicine (21. člen) izpit opravijo do 1. januarja 2006. Pač pa 47. člen Zakona o fitofarmacevtskih sredstvih (Uradni list RS, št. 11/01, 37/04 - v nadaljevanju: ZFfS) med drugim določa tudi, da imetniki naprav za nanašanje fitofarmacevtskih sredstev lahko uporabljajo le naprave, ki so redno pregledane in imajo znak o rednem pregledu. Imetniki morajo pridobiti znak o rednem pregledu naprav vsaki dve leti. Iz zapisnika o inšpekcijskem pregledu pri tožniku sledi, da tožnikova naprava za nanašanje fitofarmacevtskih sredstev ni pregledana. To pomeni, da tožnik ne upošteva v celoti zakonodaje na področju varstva rastlin ter s tem posledično ne ravna kot dober gospodar v skladu z Uredbo o podrobnejših merilih za presojo, ali obdelovalec ravna kot dober gospodar (Uradni list RS, št. 81/02). Pritožbeno navedbo, da tožnik za zaščito rastlin uporablja sosedovo napravo tožena stranka zavrne kot neutemeljeno. Ugotavlja namreč, da je iz spisov razvidno, da se na tožnikovem kmetijskem gospodarstvu uporabljajo fitofarmacevtska sredstva ter da bi zato tožnik v skladu s predpisi moral imeti svojo napravo funkcionalno in redno pregledano. Ker tega nima oziroma ni imel ob pregledu, je šteti, da ne upošteva načel dobre kmetijske prakse, in sicer načela dobrega gospodarja ter da zato ni upravičen do izravnalnih plačil OMD - druga območja na površini 53,95 ha in do plačil za ukrep SKOP - ohranjanje ekstenzivnega travinja na površini 46,80 ha ter do plačil za ukrep SKOP - ohranjanje obdelane in poseljene krajine v zavarovanih območjih na površini 46,80 ha.

Tožnik se s takšno odločitvijo ne strinja in predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi ter zadevo vrne toženi stranki v ponovni postopek. Ne strinja se z ugotovitvijo, da so njegovi prostori za skladiščenje gnojil neurejeni ter da ne zadoščajo staležu živali za 6 mesecev. Oporeka pa tudi temu, da uporablja napravo za nanašanje fitofarmacevtskih sredstev, ki ni tehnično pregledana ter temu, da nima potrdila o pridobitvi znanja iz varstva rastlin. V času inšpekcijskega pregleda res ni imel škropilnice, ki bi bila uporabna, zato pa je v letu 2004 na njegovih površinah škropil sosed Ž.Ž.. Škropljenje je torej opravil kljub temu, da je bila njegova škropilnica neuporabna. Zato ni res, da ne ravna kot dober gospodar in da ne izpolnjuje dobre kmetijske prakse. Dodaja še, da je v letu 2005 nabavil drugo škropilnico ter opravil testiranje, tako da škropilnica sedaj ustreza vsem standardom. Prostori za skladiščenje gnojil pa sicer res niso urejeni, vendar to ni vplivalo na okolje. Takoj po inšpekcijskem pregledu pa so začeli graditi nov bazen za gnojnico in gnojišče ustreznih kapacitet. Prilaga potrdilo KGZ o tem, da je vesten kmet in dober gospodar in potrdilo o strokovnem izobraževanju ter dodaja, da kosi tudi zaraščujoče barjanske travnike in s tem ohranja naravno okolje. Sam redno hodi na izobraževanja, izpit iz fitomedicine pa je opravil njegov sin. - Tožnik predlaga še, da ga sodišče oprosti plačila sodnih taks, ker bi njihovo plačilo ogrozilo preživljanje njega in njegove družine.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri izpodbijani odločitvi in pri razlogih. Sodišču predlaga, da tožbo kot neutemeljeno zavrne.

Državno pravobranilstvo kot zastopnik javnega interesa udeležbe v postopku ni priglasilo.

Tožba ni utemeljena.

V zadevi je sporen zavrnilni del prvostopne odločitve, pa še to samo, kolikor se nanaša na zahtevke OMD in SKOP, medtem ko o zavrnitvi zahtevka EKO 0 za razliko v površini 0,22 že v pritožbenem postopku med strankama ni bilo spora.

V tem - spornem delu pa že tožena stranka upošteva tožnikove ugovore v zvezi s tistimi razlogi za zavrnitev zahtevkov, ki se nanašajo na neurejene prostore za gnojila in njihovo velikost ter na potrdilo o pridobitvi znanja iz varstva rastlin, oziroma ugotavlja v obrazložitvi svoje odločbe, da navedenih pogojev dobre kmetijske prakse tožnik zaenkrat (v letu 2004) upravičeno še ne izpolnjuje. Tožbene navedbe v tej zvezi za odločitev torej niso več relevantne in jih sodišče zato ne presoja. Relevantni tako ostajajo samo tožnikovi tožbeni ugovori v zvezi z napravo za nanašanje fitofarmacevtskih sredstev.

V tem pogledu pa iz spisov, zlasti iz zapisnika o inšpekcijskem pregledu sledi, da tožnikova naprava za nanašanje fitofarmacevtskih sredstev ob inšpekcijskem pregledu ni bila pregledana, tako kot se to zahteva po Zakonu o FfS. Temu tožnik ne ugovarja, tako kot tudi sam pove, da pridelke škropi (enkrat na leto), in da torej uporablja fitofarmacevtska sredstva. Trdi samo, enako kot v pritožbi, da naprave oziroma škropilnice ni uporabljal ter da je škropljenje njegovih pridelkov opravil sosed z napravo, ki ustreza predpisom. To pa ni dovolj, saj se po predpisih, ki jih izčrpno citira že tožena stranka, zahteva, da upravičenci do plačil za ukrepe PRP, tudi tistih, ki jih je uveljavljal tožnik, izpolnjujejo zahteve dobre kmetijske prakse, kar pomeni, da morajo (med ostalim) kmetovati po načelu dobrega gospodarja ter pri tem, skladno z Uredbo o podrobnejših merilih za presojo, ali obdelovalec ravna kot dober gospodar, upoštevati ustrezne vzdrževalne standarde za vse kmetijske stroje in naprave, zlasti pa za naprave za nanašanje fitofarmacevtskih sredstev (3. člen). S tem ko tožnikova naprava za nanašanje fitofarmacevtskih sredstev ni bila pregledana, niso bile spoštovane tiste določbe zakona o FfS, po katerih lahko imetniki takšnih naprav uporabljajo le naprave, ki so redno pregledane in imajo znak o rednem pregledu, ki se pridobi vsaki dve leti (47. člen). To pa pomeni, da tožnik ni v celoti izpolnil zahtev dobre kmetijske prakse iz Uredbe, posledično pa ni upravičen do izravnalnih plačil ter do plačil za ukrepe SKOP, tako kot se to pravilno ugotavlja že v izpodbijani odločbi.

Ker je torej po povedanem izpodbijana odločba zakonita, tožbene navedbe pa neutemeljene, je sodišče tožbo na podlagi 1. odstavka 63. člena v zvezi s 104. in 105. členom Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/2006, v nadaljevanju: ZUS-1) kot neutemeljeno zavrnilo.

Ugodilo pa tudi ni predlogu za oprostitev plačila sodnih taks, saj ostaja tožnikova trditev, da bi njihovo plačilo ogrozilo tožnikovo preživljanje in preživljanje njegove družine, kar je po Zakonu o sodnih taksah pogoj za taksno oprostitev, neizkazana tudi še potem, ko je sodišče tožnika izrecno pozvalo, da svoje tožbene trditve v tej zvezi dokaže. Pravni pouk pa temelji na določbi 73. člena ZUS-1 v zvezi s 1. odstavkom 107. člena istega zakona.