Jedro

Ker je postopek osebnega stečaja že sam po sebi namenjen razreševanju slabega finančnega položaja, v katerem se je znašla tožnica, je pogojevanje dodelitve brezplačne pravne pomoči za vodenje tega postopka z obstojem premoženja dolžnika v navzkrižju tako z namenom, ki se zasleduje z institutom brezplačne pravne pomoči (zagotovitev pravice do socialne države in načelo enakosti) kot tudi z interesi, ki se zasledujejo v osebnem stečaju, katerega del je lahko tudi odločanje o odpustu obveznosti.

Izrek

Tožbi se ugodi. Odločba Republike Slovenije, Okrožnega sodišča v Celju, št. Bpp 440/2013 z dne 22. 4. 2013, se odpravi in se zadeva vrne toženi stranki v ponoven postopek.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila prošnjo A.A. (tožnice) za odobritev brezplačne pravne pomoči zaradi postopka osebnega stečaja in odpusta obveznosti. Tožena stranka v obrazložitvi navaja subjektivni in objektivni kriterij, kot pogoja za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Glede objektivnega kriterija, ki določa med drugim tudi verjetnost izgleda zadeve za uspeh navaja, da Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP), omogoča prezadolženim fizičnim osebam, da uvedejo osebni stečaj in iz svojega premoženja v okviru svojih zmožnosti poplačajo upnike hkrati in v enakih deležih. Iz vseh podatkov tako prosilke same kot tudi listinskih dokazov izhaja, da prosilka nima nobenega premoženja večje vrednosti, zato izvedba osebnega stečaja v tem primeru ni razumna. Edini interes prosilke je, da v okviru stečajnega postopka izvede postopek odpusta obveznosti. Ta institut namreč omogoča, da se stečajnemu dolžniku po preteku preizkusnega obdobja odpustijo obveznosti, ki so nastale do začetka postopka osebnega stečaja v delu, v katerem v tem postopku niso bile plačane. Navaja, da ima prosilka kreditni dolg do Banke B. v višini 17.085,16 EUR, ter do C. d.d. v višini 7.410,11 EUR, za gradnjo skupne hiše, ki je zgrajena na zemljišču v lasti bivše tašče. Navaja, da si mora prosilka ustrezno prizadevati za izpolnitev teh prevzetih obveznosti, z ureditvijo premoženjskopravnih razmerij z bivšim možem oziroma z zahtevkom za povrnitev vlaganj, s tem bi lahko prišla do sredstev in odpravila položaj insolventnosti. Ugotavlja tudi, da ima dolg do Davčne uprave RS v višini 7.085,54 EUR iz naslova neplačanih prispevkov, na katere pa odpust obveznosti ne učinkuje, kot to izhaja iz drugega odstavka 408. člena ZFPPIPP, ki določa, da odpust obveznosti ne učinkuje za prednostne terjatve iz prvega odstavka 390. člena tega zakona in tudi ne za prednostne terjatve iz prvega odstavka 21. člena zakona, med katerimi so tudi prispevki, ki jih mora izplačevalec obračunati ali plačati. Glede preostalih dolgov, ki izhajajo iz seznama dolgov in ob izključitvi zgoraj navedenih dolgov, pa tožena stranka ugotavlja, da je nerazumno začeti postopek osebnega stečaja iz razloga ekonomičnosti, saj bi ta povzročil nesorazmerno visoke stroške v primerjavi z višino preostalih prosilkinih dolgov, za katere bi odpust obveznosti sicer lahko učinkoval. Ker je tožena stranka prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči zavrnila že zaradi neizpolnjevanja objektivnega pogoja iz 24. člena ZBPP, ni presojala še izpolnitve subjektivnega (finančnega) pogoja, ki mora biti kumulativno podan.

2. Tožnica v tožbi uveljavlja tožbena razloga nepravilne ugotovitve dejanskega stanja in nepravilno uporabo materialnega prava. Navaja, da je brezposelna, brez dohodkov, zato je prosila za brezplačno pravno pomoč. Ta ji je bila v začetku zavrnjena, večkrat je dobila poziv, da naj dostavi različne dokumente. Ko jih je dostavila, pa so njeno prošnjo zavrnili. Poudarja, da je brez vsega, vsak dan dobi izvršbe, pomagati ji noče nihče. Navaja ljudi, ki sedijo v parlamentu in dobivajo visoke dohodke, odobravajo jim tudi visoke kredite. Smiselno predlaga, da se ji brezplačna pravna pomoč dodeli.

3. Tožena stranka na tožbo ni odgovorila.

4. Tožba je utemeljena.

5. 24. člen Zakona o brezplačni pravni pomoči (dalje ZBPP) določa izpolnitev objektivnega pogoja (verjetnost izgleda za uspeh, da je razumno začeti postopek in prosilčev socialno-ekonomski položaj), ki ga je tožena stranka presojala v spornem primeru in zaradi njegove neizpolnitve zavrnila tožničino prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči. 6. Po določbi 397. člena in prvega odstavka 398. člena ZFPPIPP se postopek za odpust obveznosti izvede znotraj postopka osebnega stečaja, pod pogojem, da je dolžnik do izdaje sklepa o končanju postopka osebnega stečaja vložil predlog za odpust obveznosti. Postopek osebnega stečaja je torej urejen kot en postopek, znotraj katerega pa je kot poseben postopek predviden tudi postopek odpusta obveznosti stečajnega dolžnika. Vrhovno sodišče Republike Slovenije je v zadevi X Ips 16/2013 zavzelo stališče, da je obstoj premoženja stečajnega dolžnika, iz katerega bi bilo možno poplačilo njegovih upnikov, predpostavka za razumnost začetka postopka osebnega stečaja. Znotraj enega postopka, ki se lahko začne le z izpolnitvijo procesne predpostavke plačila predujma za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka (šesti odstavek 283.a člena ZFPPIPP), za plačilo katerega že ZFPPIPP izrecno predvideva možnost dodelitve brezplačne pravne pomoči (četrti odstavek 383.a člena ZFPPIPP), se namreč zasledujeta dva cilja. Poleg osnovnega cilja oziroma namena osebnega stečaja, da bi vsi upniki iz premoženja stečajnega dolžnika prejeli plačilo svojih navadnih terjatev do stečajnega dolžnika hkrati in v enakih deležih (prvi odstavek 382. člena ZFPPIPP), se v postopku osebnega stečaja zasleduje tudi namen razbremenitve dolžnika iz primeža prezadolženosti, čemur služi institut odpusta obveznosti stečajnemu dolžniku. Tožena stranka mora zato pri presoji vsake prošnje za brezplačno pravno pomoč za osebni stečaj upoštevati, da je razumnost predloga osebnega stečaja (lahko) tudi možnost odpusta obveznosti dolžniku in doseganju pravnih učinkov le tega, pri čemer pa ne obstoj premoženja dolžnika po določbah ZFPPIPP ni ovira za vodenje in (uspešen) zaključek odpusta obveznosti dolžnika. Tako institut odpusta obveznosti v postopku osebnega stečaja kot sama brezplačna pravna pomoč, sta instrumenta socialne države. Ker je postopek osebnega stečaja že sam po sebi namenjen razreševanju slabega finančnega položaja, v katerem se je znašla tožnica (gre za postopek zaradi insolventnosti), je pogojevanje dodelitve brezplačne pravne pomoči za vodenje tega postopka z obstojem premoženja dolžnika v navzkrižju tako z namenom, ki se zasleduje z institutom brezplačne pravne pomoči (zagotovitev pravice do socialne države in načelo enakosti) kot tudi z interesi, ki se zasledujejo v osebnem stečaju, katerega del je lahko tudi odločanje o odpustu obveznosti. Res je, da je za dosego namena osebnega stečaja potreben obstoj premoženja dolžnika, neobstoj premoženja pa je razlog za končanje postopka osebnega stečaja. Vendar pa je pri tem treba upoštevati okoliščine vsakega posamičnega primera v zvezi z vprašanjem, ali je bil v postopku osebnega stečaja predlagan tudi odpust obveznosti (kar je sicer bilo v tem obravnavanem primeru), in če so bile v tem primeru podane kakšne ovire za odpust obveznosti po členu 399 ZFPPIPP.

7. Smiselno razlogovanje tožene stranke, da gre za odpust kreditnih obveznosti iz naslova gradnje skupne stanovanjske stavbe, in da mora tožnica ta premoženjska razmerja z razdelitvijo skupnega premoženja najprej sama urediti, ter da so nekatere terjatve po prvem odstavku 21. člena ZFPPIPP izvzete, ostali dolgovi pa bi bili nesorazmerni s stroški, ki bodo s tem nastali, ne zadostuje za odločitev o zavrnitvi (ob izpolnitvi še nadaljnjega finančnega pogoja po določbah ZBPP) prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči. 8. Glede na navedeno je sodišče presodilo, da je bila odločitev tožene stranke preuranjena in je zadevo po določbi 4. in 2. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) vrnilo toženi stranki v ponoven postopek.