4. 3. 2004

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Srečka Lampreta iz Makol, ki ga zastopa Vladislav Kitek, odvetnik v Slovenski Bistrici, na seji dne 4. marca 2004

sklenilo:

Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti pete alineje prvega odstavka 10. člena Odloka o prostorsko ureditvenih pogojih za celotno območje Slovenska Bistrica (Uradni list SRS, št. 29/89 in Uradni list RS, št. 43/92, 3/93, 35/94 in 45/2000) se v delu, ki ureja odmik objektov od parcelne meje minimalno štiri metre, zavrne, v preostalem delu pa zavrže.

OBRAZLOŽITEV

A.

Pobudnik izpodbija peto alinejo prvega odstavka 10. člena Odloka o prostorsko ureditvenih pogojih za celotno območje Slovenska Bistrica (v nadaljevanju PUP), ki določa, da je odmik objektov od parcelne meje minimalno štiri metre, za manjši odmik pa je treba pridobiti soglasje sosedov. Izpodbijana določba naj ne bi veljala na območju, ki se ureja na podlagi Odloka o začasnih prostorskih ureditvenih pogojih za centralna naselja in mesto Slovenska Bistrica (Uradni list RS, št. 16/93 in 79/01 - v nadaljevanju Začasni PUP). Ker PUP in Začasni PUP različno urejata odmike od parcelne meje, naj bi bila v nasprotju s 14. členom Ustave, saj bi moral veljati za celotno Občino enak postopek pridobitve dovoljenja za gradnjo. Glede na to naj bi Občina razdelila državljane na dve neenakopravni kategoriji in sicer na prvo, kjer naj bi bila zagotovljena racionalna raba zemljišč in na drugo, kjer naj bi bila raba zemljišč, odvisna od "dobre volje soseda". Poleg tega naj bi izpodbijana določba uveljavila avtomatizem, da je sosed mejaš, ne glede na vplivno območje gradnje, vedno stranka v postopku, kar naj bi bilo v nasprotju z 62. členom Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 110/02 - v nadaljevanju ZGO-1). PUP naj bi določal dodatne pogoje, ki naj bi v nasprotju z zakonom lastniku omejevali uživanje in rabo njegovega zemljišča, kar naj bi bilo v nasprotju s 67. členom Ustave. Izpodbijana določba naj bi bila tudi v nasprotju z 22. členom Zakona o varstvu pred požari (Uradni list SRS, št. 2/76 in nasl. - v nadaljevanju ZVPoz), ker naj sosed ne bi bil pristojen za ugotavljanje, ali so izpolnjeni požarnovarnostni ukrepi. Utemeljitev Občine po razlikovanju odmikov od parcelne meje oziroma od objektov, ki naj bi bilo pogojeno glede na gostoto gradnje, naj bi bila v nasprotju s 23. členom Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84 in nasl. - v nadaljevanju ZUN) ter s 3. in 5. členom Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02 - v nadaljevanju ZUreP-1).

Občina navaja, da PUP ureja celotno območje Občine razen centralnih naselij (Mesto Slovenska Bistrica, Zgornja Polskava, Poljčane in Makole), ki se urejajo na podlagi Začasnega PUP, zato so prostorsko ureditveni pogoji za posamezna območja različni, saj so določeni glede na značilnost poselitve in pozidave. Odmiki od parcelnih mej naj bi bili različni, vendar na istem območju za vse občane enaki. Odmik štirih metrov od parcelne meje naj bi omogočal vsem sosedom-mejašem enake pogoje pri izvajanju lastninske pravice.

B.

Odlok je bil pripravljen in sprejet po določbah ZUN, ki so med postopkom za oceno ustavnosti in zakonitosti prenehale veljati na podlagi 179. člena ZUreP-1). Prehodna oziroma končna določba prvega odstavka 173. člena ZUreP-1 podaljšuje veljavnost obstoječih prostorskih ureditvenih pogojev do uveljavitve prostorskega reda občine oziroma najkasneje tri leta po uveljavitvi strategije prostorskega razvoja Slovenije, zato PUP še velja. Ker je bil PUP sprejet po predpisih, ki so veljali do uveljavitve ZUreP-1, se njegova zakonitost presoja po teh predpisih.

Izpodbijana določba predpisuje, da je odmik objekta od parcelne meje minimalno štiri metre, za manjši odmik je treba pridobiti soglasje sosedov.

Pobudnik izpodbijani ureditvi očita, da zaradi predpisanega minimalnega odmika objektov od parcelne meje ni mogoče uporabljati zemljišča, kot to dopuščajo ZUN, ZUreP-1 in ZGO-1, kar naj bi bilo v neskladju s 67. členom Ustave.

Po drugem odstavku 15. člena ZUN najmanjši odmik prostostoječih objektov ter odmik objektov od parcelne meje določa prostorski izvedbeni akt. Pobudnik zmotno meni, da ZUN ne predpisuje odmika med objekti. Predpisuje ga, njegovo konkretno določitev pa prepušča prostorskemu izvedbenemu aktu, ki mora pri določitvi odmika upoštevati kriterije, ki jih določa citirana določba ZUN.

Gospodarska, socialna in ekološka vsebina lastninske pravice se odražajo v zagotavljanju javnega interesa, ki ga ZUN v 15. členu varuje s pooblastilom lokalnim skupnostim, da v prostorskih izvedbenih aktih predpišejo odmik med objekti oziroma od parcelne meje. Prostorski izvedbeni akti so po pooblastilu v ZUN tisti predpisi, ki v splošnem interesu glede na terenske in krajevne razmere ter predpisane normative urejajo najmanjše odmike objektov od posestne meje. Zato so očitki, da je izpodbijana določba v delu, ki predpisuje minimalni odmik objektov od posestne meje v neskladju s 67. členom Ustave, očitno neutemeljeni. Različno dejansko stanje se zaradi različnih terenskih in krajevnih razmer lahko različno pravno uredi, zato so očitki o kršitvi načela enakosti pred zakonom neutemeljeni (drugi odstavek 14. člena Ustave). Občani Slovenske Bistrice, ki živijo na območju, ki ga ureja PUP zaradi predpisanega najmanjšega odmika od parcelne meje niso v neenakopravnem položaju v primerjavi z občani, ki živijo v centrih (Slovenska Bistrica, Zgornja Polskava, Poljčane in Makole), saj gre za dve različni poselitveni območji, ki se zato urejata različno. Ni kršena enakost pred zakonom, če se na enako dejansko stanje uporablja enak pravni predpis in na drugačno dejansko stanje drug pravni predpis (tako v sklepu št. U-I-94/91 z dne 14. 5. 1992, OdlUS I, 32). Ustavno sodišče je zato iz zgoraj navedenih razlogov pobudo v tem delu kot očitno neutemeljeno zavrnilo.

Pobudnik izpodbijajo določbo tudi zato, ker v postopku izdaje gradbenega dovoljenja nalaga investitorju, ki želi graditi z manjšim odmikom, pridobitev soglasja sosedov, saj v postopku ni uspel pridobiti soglasja svojega mejaša. Na podlagi 24. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - v nadaljevanju ZUstS) mora pobudnik za vložitev pobude izkazati obstoj pravnega interesa. Ta je podan, če predpis, katerega oceno predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma pravni položaj. Pri tem se ta določba razume tako, da pravni interes obstaja, če bi razveljavitev ali odprava izpodbijanega predpisa pobudnikov pravni položaj izboljšala (tako npr. v sklepu št. U-I-18/98 z dne 19. 4. 2001, Uradni list RS, št. 37/01 in OdlUS X, 76). Morebitna razveljavitev ali odprava izpodbijane določbe v delu, ki ureja postopek za pridobitev dovoljenja za gradnjo z manjšim odmikom od predpisanega, bi pomenila, da pobudnik postavitve garaže z mansardo v postopku gradbenega dovoljenja sploh ne bi mogel uveljaviti. V tem delu PUP namreč varuje njegovo možnost pridobiti gradbeno dovoljenje ne glede na predpisani najmanjši odmik. Določba pete alineje prvega odstavka 10. člena PUP namreč predstavlja smiselno celoto, v kateri ni mogoče razveljaviti samo njenih delov (posameznih besed), ker bi s tem Ustavno sodišče uveljavilo vsebino povsem nove norme, ki je ni mogoče pripisati normodajalčevemu namenu. Z drugimi besedami je mogoče zanesljivo reči, da bi se normodajalec ne odločil za splošno izjemo od predpisanega najmanjšega odmika, če ne bi imel možnosti, da to izjemo omeji z dodatnimi zahtevami. Morebitna razveljavitev tistega, kar bi bilo glede na navedeno v izpodbijani normi mogoče razveljaviti, bi torej pobudnikov položaj le poslabšala. Ustavno sodišče je zato pobudo v tem delu zaradi pomanjkanja pravnega interesa zavrglo.

C.

Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi drugega odstavka 26. člena in 25. člena ZUstS v sestavi: predsednica dr. Dragica Wedam Lukić ter sodnice in sodniki dr. Janez Čebulj, dr. Zvonko Fišer, Lojze Janko, mag. Marija Krisper Kramberger, Milojka Modrijan, dr. Ciril Ribičič, dr. Mirjam Škrk in Jože Tratnik. Sklep je sprejelo soglasno.

Predsednica

dr. Dragica Wedam Lukić