Jedro

Prva tožnica in drugi tožnik sta enotna sospornika, ki se štejeta za enotno pravdno stranko (196. člen ZPP). Kot taka sta nerazdelno dolžna plačati le eno sodno takso za pritožbo ne glede na to, da sta vložila vsak svojo pritožbo zoper sodbo. V skladu z 9. odstavkom 3. člena ZST-1 je namreč v primeru, če morata dve ali več oseb skupaj plačati takso, njihova obveznost nerazdelna.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje razveljavi.

II. Drugo tožeča stranka sama krije svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje na podlagi 105.a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) sklenilo, da se šteje, da je drugo tožeča stranka (v nadaljevanju drugi tožnik) umaknila svojo pritožbo z dne 5. 1. 2015, ker ni plačala sodne takse za pritožbo.

2. Zoper sklep sodišča prve stopnje se pritožuje drugi tožnik zaradi napačne uporabe materialnega prava. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi. Navaja, da sta se zoper sodbo sodišča prve stopnje pritožila oba tožnika, in sicer sta vložila vsak svojo pritožbo, kar pa ne pomeni, da morata plačati tudi vsak svojo sodno takso za pritožbo. V skladu s šestim odstavkom 18. člena Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST-1), ki ureja sodno takso za pritožbo, se v primeru, kadar vložita pravno sredstvo obe stranki, odmeri taksa za pravno sredstvo vsaki stranki posebej in je odvisna od vrednosti tistega dela odločbe, ki se s pravnim sredstvom izpodbija. ZST-1 torej šteje pritožbo posamezne stranke za eno dejanje, od katerega se plača ena taksa ne glede na to, da je pritožb več. ZST-1 celo uzakonja načelo enkratnega plačila sodne takse, saj v prvem odstavku 18. člena določa, da se za postopek na posamezni stopnji, vključno z odločbo, ki jo v tem postopku izda sodišče, plača enkratna taksa, razen če ta zakon ne določa drugače. V zvezi s situacijo, ko stranka vloži več pritožb, nima posebnih določb. Navedeno pomeni, da je pritožba tožeče stranke zoper sodbo enkratno dejanje, za katerega se plača ena sodna taksa.

3. Pritožba je utemeljena.

4. V obravnavani zadevi sta prva tožnica in drugi tožnik vložila vsak svojo pritožbo zoper sodbo, s katero je sodišče prve stopnje zavrnilo njun tožbeni zahtevek. Sodišče prve stopnje je odmerilo sodno takso za pritožbo tako prvi tožnici (v znesku 240,00 EUR), kot tudi drugemu tožniku (v znesku 240,00 EUR). Vsakemu od njiju posebej je izdalo in vročilo plačilni nalog za plačilo sodne takse za pritožbo v znesku 240,00 EUR. Sodno takso za pritožbo je na podlagi plačilnega naloga plačala le prva tožnica.

5. Plačilo sodne takse je procesna predpostavka za meritorno obravnavanje pritožbe (105.a člen ZPP). Pritožba utemeljeno opozarja, da je v obravnavanem primeru ta procesna predpostavka za meritorno obravnavanje pritožbe drugega tožnika izpolnjena že s plačilom sodne takse za pritožbo v znesku 240,00 EUR, ki ga je dne 23. 1. 2015 opravila prva tožnica (kot to izhaja podatkov na list št. 225 in 226 ter iz pritožbene priloge). Pravilno je stališče pritožbe, da okoliščina, da sta tožnika vložila vsak svojo pritožbo zoper sodbo, sama po sebi ne more biti podlaga za obstoj samostojne taksne obveznosti vsakega od njiju. Odločilno je, ali sta tožnika navadna(1) ali enotna sospornika. V obravnavani zadevi sta tožnika vložila (skupno) tožbo, s katero sta kot solastnika nepremičnine uveljavljala zaščito pred vznemirjanjem. S tožbenim zahtevkom sta zahtevala od tožencev, da s svoje nepremičnine odstranita (ob meji z nepremičnino tožnikov) postavljen nasip v oddaljenosti pet metrov od meje z nepremičnino tožnikov, češ da drevored na nepremičnini tožnikov zaradi nasipa odmira. Glede na navedeno je treba prvo tožnico in drugega tožnika šteti za enotna sospornika, ki se štejeta za enotno pravdno stranko (196. člen ZPP). Kot taka sta nerazdelno dolžna plačati le eno sodno takso za pritožbo ne glede na to, da sta vložila vsak svojo pritožbo zoper sodbo. V skladu z devetim odstavkom 3. člena ZST-1 je namreč v primeru, če morata dve ali več oseb skupaj plačati takso, njihova obveznost nerazdelna.

6. Izpodbijani sklep, s katerim je sodišče prve stopnje štelo pritožbo drugega tožnika za umaknjeno na podlagi tretjega odstavka 105.a člena ZPP, je po pojasnjenem napačen, zato je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo (3. točka 365. člena ZPP).

7. Pritožbeno sodišče vrača zadevo sodišču prve stopnje, da opravi postopek s pritožbo drugega tožnika (jo vroči nasprotni stranki), nato pa predloži pritožbi tožnikov v odločanje pritožbenemu sodišču. 8. Odločitev o pritožbenih stroških temelji na smiselni uporabi prvega odstavka 156. člena ZPP. Šteti je, da so drugemu tožniku nastali pritožbeni stroški zaradi naključja, ki se je njemu primerilo, zato povrnitve teh stroškov ni utemeljeno naložiti tožencema.

9. Sodnica posameznica je odločila na podlagi 366.a člena ZPP.

Op. št. (1): V tem primeru je vsak sospornik v pravdi samostojna stranka (195. člen ZPP), zato nastane samostojna taksna obveznost za vsakega od njih.