Jedro

Iz upravnih spisov in izpodbijane odločbe ni mogoče z zanesljivostjo zaključiti v kakšnem obsegu predmetno zemljišče posega v zavarovana območja, navedena v izpodbijani odločbi. Zaključiti pa tudi ni mogoče, ali gre za vpliv na zavarovana območja, kot jih določa izpodbijana odločba (zavarovano območje naravnega spomenika reka Nadiža, posebno varstveno območje Natura 2000, območje hidrološke, geomorfološke in botanične naravne vrednote državnega pomena in ekološko pomembno območje Nadiža s pritoki), ali le za vpliv na zavarovano območje naravnega spomenika reka Nadiža in na posebno varovano območje Natura 2000, kar izhaja iz strokovnega mnenja Zavoda RS za varstvo narave. Zato je bilo treba že zaradi tega izpodbijano odločbo odpraviti.

Izrek

Tožbi se ugodi, odločba Agencije Republike Slovenije za okolje št. 35620-2177/2011-6 z dne 9. 2. 2012 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponoven postopek.

Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 420,00 EUR-ov v roku 15 dni od vročitve te sodbe.

Obrazložitev

Agencija Republike Slovenije za okolje je z izpodbijano odločbo zavrnila izdajo naravovarstvenega soglasja tožeči stranki za gradnjo kozolca ob Nadiži, na zemljišču s parcelno številko 250/11 k.o. A., Občina Kobarid, po predloženem IDZ projektu št. 105-10a/11 (maj 2011, B. d.o.o.).

Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je predmet vloge tožeče stranke kozolec z dimenzijami 4,20m x 4,40m na zemljišču s parcelno številko 250/11 k.o. A., ki ga tožeča stranka želi legalizirati. Navedeni objekt stoji v bližini reke Nadiže nad obstoječo makadamsko potjo, na jasi obkroženi s toploljubnim gozdom, ob drugem obstoječem objektu. Ugotovljeno je bilo, da gre za poseg na parceli ki leži delno na zavarovanem območju naravnega spomenika reka Nadiža (ident. št. 185) (Odlok o razglasitvi kulturnih in zgodovinskih spomenikov ter naravnih znamenitosti na območju Občine Tolmin, Uradno glasilo Občin Ajdovščina, Nova Gorica in Tolmin št. 5/90), na posebnem varstvenem območju Natura 2000: Nadiža s pritoki, SLI SI3000167 (Uredba o posebnih varstvenih območjih, Uradni list RS št. 44/04, 110/04, 59/07, 43/08 in 8/12), na območju hidrološke, geomorfološke in botanične naravne vrednote državnega pomena: Nadiža, id. št. 195 (Pravilnik o določitvi in varstvu naravnih vrednot, Uradni list RS št. 111/04, 70/06, 58/09 in 93/10) in na ekološko pomembnem območju Nadiža s pritoki evidenčna številka 56800 (Uredba o ekološko pomembnih območjih, Uradni list RS št. 48/04). V nadaljevanju navaja, da objekt stoji na območju neposrednega vpliva na posebno varstveno območje Natura 2000 (16 m) in na območju neposrednega vpliva na zavarovano območje naravnega spomenika (15 m) zato je bilo treba v skladu s 1. členom in prilogo 2 Pravilnika o presoji sprejemljivosti vplivov izvedbe planov in posegov v naravo na varovana območja in 105.a in 33. a člena Zakona o ohranjanju narave, v postopku izdaje naravovarstvenega soglasja, izvesti presojo sprejemljivosti nameravanega posega v naravo. Zato je bil Zavod RS za varstvo narave, OE Nova Gorica pozvan, da pripravi ustrezno mnenje. Navedeni zavod je v mnenju št. 5-II-495/2-O-11/MZ z dne 12. 7. 2011, poseg ocenil z oceno D (bistven vpliv).

Po pregledu dokumentacije je bilo ugotovljeno, da je reka Nadiža zavarovana kot naravni spomenik zaradi izjemnih hidroloških in geomorfoloških lastnosti ter botaničnih posebnosti, kot so naravna korita, skoki in slapišča, prodišča, strme stene s slikovitimi profili nagubanih plasti kamnin, itd. Potek in oblikovanost doline reke Nadiže sta posledici tektonskih procesov in klimatskih nihanj. Reka in pritoki imajo izrazit hudourniški značaj in so naravno zelo dobro ohranjeni. V povirju je reka izdolbla slikovite debri in soteske, južno od vasi Logje pa se izlije v dolino s ploskim dnom, kjer najdemo izredno čista prodišča. Slednja so tudi rastišča specifične flore z vrsto posebnosti. Poleg izrednih hidroloških in geomorfoloških vrednosti je Nadiža pomemben življenjski prostor ogroženih in zavarovanih vrst, npr. rib - blistavca (Leuciscus souffia), mazenice (Rutilus rubilio), grbe (Barbus plebejus) in mrenična (Barbus meridionalis), raka - primorski koščak (Austropotamobius pallipes) in polža - ozki vrtec (Vertigo (Vertilla) angustior), ki so tudi vrste, zaradi katerih je bilo razglašeno območje Natura 2000 - Nadiža s pritoki. Nadiža s pritoki, bregovi, prodišči, poplavnimi logi in toploljubnimi gozdovi je zato vzdolž celotnega toka pomembna za ohranjanje številnih habitatnih tipov, kot so npr. Alpske reke in zelnata vegetacija vzdolž njihovih bregov, Alpske reke in lesnata vegetacija s sivo vrbo (Salix eleagnos) in Rečna prodišča in bregovi, ki se glede na druge habitatne tipe, prisotne na celotnem območju Republike Slovenije prednostno ohranjajo v ugodnem stanju. Zavarovano območje vključuje reko, bregove, aluvialno ravnico, poplavni gozd in toploljubni gozd, ki porašča uravnan svet nad samo poplavno ravnico. Območje je neposeljeno in naravno zelo dobro ohranjeno. Glede na povedano in ob upoštevanju petega odstavka 42. člena Pravilnika o postopku izdaje naravovarstvenega soglasja ocena sprejemljivosti posega v naravo, temelječa na ugotovitvah iz četrtega odstavka 25. člena tega Pravilnika, z vidika vplivov na vidne in funkcionalne lastnosti zavarovanega območja ter z vidika skladnosti z varstvenim ciljem ohranjanja trajne vrednosti zavarovanega območja ni ugodna (ocena D - bistven vpliv). Zaradi navedenega bi obravnavani poseg škodljivo vplival na varstvene cilje varovanih območij, njihovo celovitost in povezanost, zato poseg ne ustreza zahtevam s področja varstva narave, zaradi česar je bila zavrnjena izdaja naravovarstvenega soglasja.

Ministrstvo za kmetijstvo in okolje je z odločbo številka 35607-4/2012-2 z dne 10. 4. 2012 zavrnilo pritožbo tožeče stranke zoper izpodbijano odločbo.

Tožeča stranka v tožbi navaja, da je v izpodbijani odločbi ugotovljeno, da se le del parcele, na kateri je navedeni objekt nahaja na zavarovanem območju naravnega spomenika reka Nadiža, posebnem varstvenem območju Natura 2000, območju hidrološke, geomorfološke in botanične naravne vrednote ter ekološko pomembnem območju. Pri tem pa je spregledano, da na navedenem delu parcele niso izvedeni ali predvideni nobeni posegi. V izpodbijani odločbi je bilo tudi ugotovljeno le, da se objekt nahaja na območju neposrednega vpliva na posebno varstveno območje Natura 2000 in zavarovano območje naravnega spomenika, kar pomeni, da gre za zemljišče oziroma objekt izven zavarovanega območja narave. To ugotovitev, da nameravani poseg ni znotraj zavarovanega območja pač pa v njegovem vplivnem območju, pa bistveno vpliva na presojo vplivov in posledic gradnje na zavarovano območje narave. Navaja še, da je že v vlogi za določitev naravovarstvenih pogojev poudarila, da se po podatkih prostorskega informacijskega sistema Občin (PISO) varovano območje narave in ekološko pomembno območje ob reki Nadiži zaključujeta pred lokacijo objekta ter, da se lokacija objekta in dostop do njega nahajata izven obeh varovanih območij. Vlogo za določitev naravovarstvenih pogojev je podala za vsak slučaj, če navedene razmejitve, ki so v PISO informativnega značaja, ne bi držale. Kljub tem navedbam in opozorilom v vlogi je Agencija RS za okolje v dopisu Zavodu za varstvo narave OE Nova Gorica za pripravo mnenja o sprejemljivosti posega, navedla da gre za poseg v neposredni bližini oziroma na vplivnem območju določenih varovalnih območij in sicer štirih: (a) zavarovanega območja naravnega spomenika (b) posebnega varstvenega območja Natura 2000, (c) območja naravne vrednote in (d) ekološko pomembnega območja. Zavod za varstvo narave je v svojem mnenju z dne 11. 7. 2011 presodil, da se del parcele, na kateri je lokacija obravnavane gradnje, nahaja na dveh varovanih območjih: (a) naravnega spomenika in (b) posebnega varovanega območja Natura 2000. Po pozivu Agencije RS za okolje je ponovno opozorila na potrebo po nedvoumni ugotovitvi ali obravnavana gradnja sploh posega v varovana območja narave, kakor tudi vprašanje ali je za oceno sprejemljivosti posega v naravo pomembno, da se v varovanem območju nahaja del parcele ali pa se mora v varovanem območju nahajati gradnja oziroma vsi predvideni posegi. Šele po navedenih pripombah je Agencija RS za okolje v izpodbijani odločbi navedla, da objekt, ki je predmet vloge leži na območju neposrednega vpliva na dve varovani območji, česar pa v ugotovitvenem postopku ni ugotavljala.

Tudi obrazložitev izpodbijane odločbe je pomanjkljiva saj v njej navaja le, da se lokacija objekta nahaja v topoljubnem gozdu in na ravnici ob Nadiži. Nobena od teh ugotovitev pa ne drži. Lokacija objekta je na slabšem kmetijskem zemljišču, ki predstavlja travnik, ob katerem je na enem robu urejena manjša njiva, objekt pa je postavljen ob drugi rob travnika kjer zemljišče zaključuje skalnat teren reliefnega preloma nad makadamsko cesto. Lokacija se tudi ne nahaja na ravnici ob reki Nadiži pač pa na dvignjeni polici stran od nje in na drugi strani makadamske ceste, ki vodi iz Kreda v Podbelo, to je 10m nad strugo reke Nadiže in več kot 30m zračne razdalje od nje. Zmotno je tudi stališče v izpodbijani odločbi, da se lokacija nahaja v naravno zelo dobro ohranjenem prostoru. Na tem prostoru je namreč bilo v zadnjih letih opravljenih že več posegov. Tako je bil na navedeni lokaciji od leta 1997 do leta 2010 postavljen začasen objekt za turistične namene, ob zemljišču poteka makadamska pot ki predstavlja povezavo med naseljema Kred in Podbela, v bližini lokacije je Agencija RS za okolje postavila vodomerno postajo, ki jo je leta 2011 odstranila, postavila pa je tudi potresno opazovalnico Robič, ki še danes obratuje. Vsi ti posegi predstavljajo posamične posege v prostor, ki sicer območja niso degradirali vendar pa tudi ni mogoče trditi da gre na obravnavani lokaciji še vedno za zelo ohranjeno naravno okolje.

Nepravilna je tudi ugotovitev, da je nameravana gradnja na priobalnem območju vodotoka Nadiža. Priobalno zemljišče je namreč pas zemljišča ob vodotokih, ki je določen z Zakonom o vodah z namenom varstva voda in vodnega režima. Sicer pa Agencija RS za okolje v postopku izdaje naravovarstvenega soglasja po Zakonu o ohranjanju narave ni niti pristojna za ugotavljanje ali se nek objekt nahaja v priobalnem zemljišču vodotoka. Pridobila je tudi vodno soglasje ARSO št. 35507-3924/2011 z dne 21. 12. 2011, iz katerega izhaja, da je gradnja obravnavanega objekta na navedeni lokaciji dovoljena. Glede na vse navedeno predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi, toženi stranki pa naloži plačilo stroškov tega postopka.

Tožena stranka je sodišču poslala upravne spise, odgovora na tožbo pa ni podala.

K točki I. izreka: Tožba je utemeljena.

Iz upravnih spisov in izpodbijane odločbe ni mogoče z zanesljivostjo zaključiti v kakšnem obsegu zemljišče s parcelno številko 250/1 k.o. A., Občina Kobarid posega v zavarovana območja navedena v izpodbijani odločbi. Iz navedenih listin tudi ni mogoče zaključiti ali gre za vpliv na zavarovana območja kot jih določa izpodbijana odločba (zavarovano območje naravnega spomenika reka Nadiža, posebno varstveno območje Natura 2000, območje hidrološke, geomorfološke in botanične naravne vrednote državnega pomena in ekološko pomembno območje Nadiža s pritoki) ali pa le za vpliv na zavarovano območje naravnega spomenika reka Nadiža in na posebno varovano območje Natura 2000, kar izhaja iz strokovnega mnenja Zavoda Republike Slovenije za varstvo narave, Območja enota Nova Gorica št. 5-II-495/2-O-11/MZ z dne 12. 7. 2011. Zato je bilo treba že zaradi tega izpodbijano odločbo odpraviti in zadevo vrniti v ponovno odločanje Agenciji RS za okolje. Poleg tega pa, niti strokovno mnenje Zavoda RS za varstvo narave niti izpodbijana odločba Agencije Republike Slovenije za okolje, nista obrazloženi skladno z določbami Zakona o ohranjanju narave in Pravilnika o presoji sprejemljivosti vplivov izvedbe planov in posegov v naravo. V prvem odstavku 33.a člena ZON je tako določeno, da je treba zaradi ohranitve ugodnega stanja in preprečitve slabšanja ugodnega stanja ptic in drugih živalskih ter rastlinskih vrst, njihovih habitatov in habitatnih tipov, na posebnih varstvenih območjih in potencialnih posebnih ohranitvenih območjih, izvesti presojo sprejemljivosti planov, programov, načrtov, prostorskih ali drugih aktov in presojo sprejemljivosti posegov v naravo. V tretjem odstavku istega člena je določeno, da se presoja sprejemljivosti posegov v naravo izvaja skladno s 101.d, 101.e, 101.f, 104.a in 105.a členom tega zakona. V 105.a členu ZON je določeno, da se presoja sprejemljivosti izvede v postopku izdaje naravovarstvenega soglasja če se vloga za izdajo naravovarstvenih pogojev za gradnjo objekta nanaša na poseg v naravo, za katerega je treba izvesti takšno presojo. V petem odstavku istega člena je določeno, da se pri izdelavi ocene o vplivih gradnje objekta iz tretjega odstavka tega člena smiselno upoštevajo določbe predpisa izdanega na podlagi petega odstavka 33.a člena tega zakona, ki določa, da minister predpiše vsebino in podrobnejšo metodologijo za izvedbo presoj sprejemljivosti planov in posegov v naravo. Tako je v 42. členu Pravilnika o presoji sprejemljivosti vplivov izvedbe planov in posegov v naravo določeno, da se v postopku izdaje naravovarstvenega soglasja ugotovi, če je za poseg v naravo treba izvesti presojo sprejemljivosti, na podlagi rezultatov I. stopnje presoje sprejemljivosti. Podlage za odločanje v postopku presoje sprejemljivosti so projekt nameravanega posega v okolje, v primeru enostavnih objektov idejna zasnova nameravane gradnje objekta in mnenje organizacije ter morebitna druga mnenja, stališča ali ocene strokovnih ali nevladnih organizacij. Organizacija se v mnenju opredeli do uvedbe postopka presoje sprejemljivosti in poda oceno o vplivih oziroma posledicah nameravane gradnje objekta na varovanem območju, ki mora glede na obseg posega v naravo in v odvisnosti od pričakovanega vpliva, vsebovati zlasti ocene učinkov načrtovanih posegov v naravo na parametre stanja vrst oziroma habitatnih tipov v zmanjšanem obsegu s smiselno uporabo 21. in 25. člena tega Pravilnika. V 21. členu Pravilnika pa so določeni učinki, na podlagi katerih se ocenjujeta neposredni in daljinski vpliv obravnavnega posega, gre za učinek izgube habitata, spremembe kakovosti habitata, spremembe abiotskih dejavnikov, učinek razdrobitve oziroma izgube osebkov in učinek na populacijsko dinamiko vrste s konkretno razčlenjenimi kriteriji za presojo tega učinkov. V obrazložitvi izpodbijane odločbe pa so le povzetki iz hidroloških in geomorfoloških značilnosti povirja reke Nadiže, ugotovitev o legi objekta na območju neposrednega in daljinskega vpliva na varovano območje narave ter pavšalne navedbe o možnem negativnem vplivu gradenj v vplivnem območju na vodni in obvodni ekosistem ter negativnem vplivu objekta na lastnost zavarovanja območja. Zato je bilo treba tudi iz tega razloga tožbi ugoditi in izpodbijano odločbo odpraviti ter zadevo vrniti v ponovno odločanje Agenciji RS za okolje.

Poleg navedenih pomanjkljivosti izpodbijane odločbe pa sodišče še ugotavlja, da iz upravnih spisov in izpodbijane odločbe ter strokovnega mnenja Zavoda za varovanje narave verjetno izhaja, da izpodbijana odločba ni bila izdana skladno z določbo četrtega odstavka 105.a člena ZON, ki določa, da je naravovarstveno soglasje treba izdati oziroma njegovo izdajo z odločbo zavrniti v roku 8 dni od izdaje mnenja iz drugega odstavka tega člena. Mnenje Zavoda Republike Slovenije za varstvo narave, Območna enota Nova Gorica je bilo izdano dne 12. 7. 2011, Agencija RS za okolje ga je prejela 13. 7. 2011, izpodbijana odločba pa je bila izdana šele 9. 2. 2012. Glede na vse navedeno je sodišče tožbi, skladno s 2. in 4. točko prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) ugodilo in izpodbijano odločbo odpravilo ter zadevo, skladno s tretjim odstavkom 64. člena ZUS-1 vrnilo Agenciji RS za okolje, v ponoven postopek.

K točki II. Izreka: Ker je sodišče tožbi ugodilo je tožeča stranka, skladno z določbo tretjega odstavka 25. člena ZUS-1 upravičena do povračila stroškov postopka v pavšalnem znesku v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (Uradni list RS št. 24/07). Ker je bila zadeva rešena na seji, tožečo stranko pa je v postopku zastopal odvetnik, se ji priznajo stroški v višini 350,00 EUR (drugi odstavek 3. člena Pravilnika) z 20% DDV, skupaj torej 420,00 EUR.