Jedro

Drugi odstavek 11. člena ZBPP se nanaša tudi na nujno brezplačno pravno pomoč, ki je sicer v zakonu urejena v 36. členu. Tudi dodeljena nujna brezplačna pravna pomoč torej obsega le tista dejanja brezplačne pravne pomoči, ki do dneva vložitve prošnje še niso bila opravljena.

Izrek

Tožba se zavrne.

Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Tožena stranka je z izpodbijano odločbo zavrnila prošnjo tožeče stranke za dodelitev brezplačne pravne pomoči z dne 6. 2. 2012. Iz obrazložitve sledi, da je tožnik 6. 2. 2012 vložil prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem II. stopnje v kazenskem postopku pred Okrajnim sodiščem v Črnomlju I K 64269/2010, v obsegu sestave in vložitve pritožbe zoper sodbo z dne 19. 12. 2011, ki jo je tožnikov pooblaščenec vložil 3. 2. 2012, torej za dejanje pravne pomoči, ki je bilo opravljeno pred dnem vložitve prošnje. Ker v zadevi ne gre za nujen primer iz četrtega odstavka 25. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP), se prošnja kot prepozna in s tem neutemeljena zavrne skladno z drugo točko drugega odstavka 37. člena ZBPP v zvezi z drugim odstavkom 11. člena istega zakona.

Tožnik vlaga tožbo na odpravo izpodbijane odločbe zaradi bistvenih kršitev pravil postopka, nepravilne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava s predlogom, da sodišče tožbi ugodi, izpodbijano odločbo odpravi in vrne zadevo toženi stranki v nadaljnji postopek. Uveljavlja tudi zahtevek za povrnitev stroškov postopka v priglašeni višini.

Tožena stranka je ugotovila, da ne gre za nujen primer, ne da bi preverila, ali je rok za vložitev pritožbe iztekel 3. 2. 2011. Tožnik namreč ni vedel, kdaj je sodbo prejel, zagovornik pa je sodbo in pooblastilo prejel 3. 2. 2011 (pravilno 2012) in v zavarovanje roka še isti dan vložil pritožbo. Ker tožena stranka ni preverila, kdaj je iztekel rok za pritožbo, je dejansko stanje ostalo nepopolno ugotovljeno. Zavrnitev prošnje pa je neutemeljena tudi zato, ker je tožnik vložil prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči zaradi zastopanja pred sodiščem II. stopnje, ki vsebuje tudi pristop na sejo senata Višjega sodišča ter odgovor na pritožbo državnega tožilstva (ki je tudi vložilo pritožbo), o čemer pa tožena stranka, v nasprotju s procesnim zakonom, ni odločila.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri izpodbijani odločitvi in pri razlogih, navedenih v obrazložitvi. Tožnik je imel po mnenju tožene stranke dovolj časa, da bi prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči vložil pred vložitvijo pritožbe ali vsaj istega dne, ne glede na to, da se nahaja v ZPKZ. Njegovi prošnji bi bilo mogoče deloma ugoditi, kolikor bi zaprosil tudi za oprostitev plačila stroškov pritožbenega postopka, vendar za to obliko brezplačne pravne pomoči ni zaprosil. Tudi navedba, da je zaprosil za zastopanje pred sodiščem II. stopnje, ni utemeljena. Tožena stranka zato predlaga, da sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne.

Tožeča stranka v pripravljalni vlogi prereka navedbe odgovora na tožbo. Navedba, da ni zaprosil za zastopanje v pritožbenem postopku, je neskladna s podatki spisa. Sicer pa je treba upoštevati okoliščino, da je tožnik v zaporu in zato s predpisanim obrazcem prošnje ni razpolagal. Če bi prošnjo vložil drugače, pa bi ta bila zavrnjena zato, ker ni podana na predpisanem obrazcu.

Tožba ni utemeljena.

Izpodbijana odločba je po presoji sodišča pravilna in skladna z določbami zakona, na katere se sklicuje. Pravilni so tudi razlogi, s katerimi je odločitev obrazložena v dejanskem in pravnem pogledu.

Po drugem odstavku 11. člena ZBPP zajema dodeljena brezplačna pravna pomoč tiste stroške sodnega postopka, ki so nastali po dnevu vložitve prošnje za dodelitev brezplačne prave pomoči ter plačilo za dejanja pravne pomoči, ki do dneva vložitve prošnje še niso bila opravljena, razen v primeru iz četrtega odstavka 25. člena tega zakona.

V zadevi je nesporno, da je tožnik prošnjo za dodelitev BPP vložil po tem, ko je bila storitev po pooblaščencu že opravljena, zato je bila prošnja za brezplačno pravno pomoč za vložitev pritožbe utemeljeno zavrnjena. Tožena stranka namreč pravilno ugotavlja, da ne gre nujni primer iz četrtega odstavka 25. člena ZBPP, ki se izrecno nanaša le na nujne primere, ko prosilec ne predloži napotnice o upravičenosti do brezplačne pravne pomoči v obliki prvega pravnega nasveta.

Drugi odstavek 11. člena ZBPP se nanaša tudi na nujno brezplačno pravno pomoč, ki je v zakonu urejena v 36. členu. Tudi dodeljena nujna brezplačna pravna pomoč torej obsega le tista dejanja brezplačne pravne pomoči, ki do dneva vložitve prošnje še niso bila opravljena. Ob upoštevanju opisane zakonske ureditve je stališče, da bi tožena stranka nujnost primera morala preverjati z ugotavljanjem izteka pritožbenega roka, neutemeljeno. Ker gre za okoliščino, ki je pravno nerelevantna, je neutemeljen tudi očitek nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja.

Iz prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči, ki se nahaja v upravnem spisu, je razvidno, da je tožnik kot želeno vrsto, obliko in obseg zaprošene pomoči navedel “zastopanje na II. stopnji v zadevi pritožba zoper sodbo I K 64269/2010 Okrajnega sodišča Črnomelj“ in ne zgolj zastopanje pred sodiščem II. stopnje, kot trdi v tožbi. Z izpodbijano odločbo je zato, glede na obseg zaprošene brezplačne pravne pomoči, v celoti odločeno o vloženi prošnji.

Stališče tožnika, da bi bila prošnja, kolikor bi ne bila vložena na predpisanem obrazcu (ki je, kot navaja v pripravljalni vlogi, v ZPKZ ne more pridobiti v vsakem trenutku), zavrnjena že iz tega razloga, pa je neskladno z določbami 32. člena ZBPP in ZUP, ki se v postopku odločanja po določbah ZBPP uporablja subsidiarno.

Ker torej tožbeni ugovori niso utemeljeni, sodišče pa nepravilnosti, na katere pazi uradoma, tudi ni ugotovilo, je tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju: ZUS-1).

O stroških postopka je odločilo skladno s četrtim odstavkom 25. člena ZUS-1, po katerem v primeru, če sodišče tožbo zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.

Sodišče je v zadevi odločalo brez glavne obravnave na podlagi prvega odstavka 59. člena ZUS-1.