17. 2. 2022

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Blagoja Miković a, Ljubljana, na seji 17. februarja 2022

sklenilo:

Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti 2. člena Pravilnika o osebnih dohodkih in drugih denarnih prejemkih aktivnih vojaških oseb in vojakov po pogodbi za določen čas (Vojaški uradni list, SFRJ, št. 8/91) ter 6., 7. in 23. člena Zakona o pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja bivših vojaških zavarovancev (Uradni list RS, št. 12/07 – uradno prečiščeno besedilo in 28/09) se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

1.Pobudnik izpodbija v izreku tega sklepa navedene predpise. Zatrjuje njihovo neskladje s prvim odstavkom 314. člena Zakona o službi v oboroženih silah (Uradni list SFRJ, št. 7/85, 20/89, 40/89 in 26/90 – v nadaljevanju ZSOS). Sklicuje se na sodni postopek v socialnem sporu, v katerem je bila že izdana sodba št. V Ps 689/2021 z dne 1. 12. 2021, ki je potrdila odločitev o zavrženju pritožnikove zahteve za ponovno odmero invalidske pokojnine. Podlaga zavrženja je bila 4. točka prvega odstavka 129. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13 – ZUP) oziroma to, da je bilo o pritožnikovi pravici do invalidske pokojnine že pravnomočno odločeno in se dejansko stanje ali pravna podlaga nista spremenila.

2.Na podlagi 4. člena Ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I – v nadaljevanju UZITUL), ki je začel veljati z razglasitvijo 25. junija 1991, so se do izdaje ustreznih predpisov Republike Slovenije v Republiki Sloveniji kot republiški predpisi smiselno uporabljali samo tisti zvezni predpisi, ki so veljali v Republiki Sloveniji ob uveljavitvi tega zakona, kolikor niso nasprotovali pravnemu redu Republike Slovenije in kolikor ni bilo s tem zakonom drugače določeno. Izpodbijani Pravilnik o osebnih dohodkih in drugih denarnih prejemkih aktivnih vojaških oseb in vojakov po pogodbi za določen čas (v nadaljevanju Pravilnik) je izdal Zvezni sekretariat za ljudsko obrambo bivše SFRJ na podlagi ZSOS. Objavljen je bil 15. 4. 1991 v Vojaškem uradnem listu. V Republiki Sloveniji je že 14. 4. 1991 začel veljati Zakon o obrambi in zaščiti (Uradni list RS, št. 15/91 in 18/91 – popr. – v nadaljevanju ZOZ), ki je urejal organizacijo obrambnega sistema v Republiki Sloveniji. V poglavju VIII. Opravljanje dela na obrambnem področju (132. do 137. člen ZOZ) je urejal tudi pravni položaj delavcev na obrambnem področju. To pomeni, da je Republika Slovenija že pred sprejetjem UZITUL in Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I in 19/91 – popr.) uveljavila lastno zakonodajo na področju, ki ga ureja izpodbijani Pravilnik, zato Pravilnik v Republiki Sloveniji ni začel veljati. Ob uveljavitvi UZITUL torej izpodbijani pravilnik v Republiki Sloveniji ni veljal, zato zanj ne pride v poštev niti smiselna uporaba na podlagi 4. člena UZITUL. Glede na to Ustavno sodišče ni pristojno za presojo njegove skladnosti z Ustavo in je pobudo v tem delu zavrglo.

3.Glede izpodbijanega Zakona o pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja bivših vojaških zavarovancev (v nadaljevanju ZPIZVZ) je pristojnost Ustavnega sodišča podana, vendar pa se je zastavilo vprašanje, ali pobudnik izkazuje pravni interes za njegovo presojo.

4.Pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti lahko da, kdor izkaže svoj pravni interes ob vložitvi pobude (prvi odstavek 24. člena Zakona o Ustavnem sodišču, Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo, 109/12, 23/20 in 92/21 – v nadaljevanju ZUstS). Po drugem odstavku navedenega člena je pravni interes podan, če predpis ali splošni akt, izdan za izvrševanje javnih pooblastil, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma v njegov pravni položaj.

5.Izpodbijane določbe ZPIZVZ ne učinkujejo neposredno. V takšnih primerih se lahko pobuda vloži po izčrpanju pravnih sredstev zoper posamični akt, izdan na podlagi izpodbijanega predpisa, hkrati z ustavno pritožbo, pod pogoji iz 50. do 60. člena ZUstS. To stališče Ustavnega sodišča je podrobneje obrazloženo v sklepu št. U-I-275/07 z dne 22. 11. 2007 (Uradni list RS, št. 110/07, in OdlUS XVI, 82). Razveljavitev zakona začne učinkovati naslednji dan po objavi odločbe o razveljavitvi (43. člen ZUstS). Po 44. členu ZUstS pa se zakon, ki ga je Ustavno sodišče razveljavilo, ne uporablja za razmerja, o katerih je že bilo pravnomočno odločeno. Zato bi se pobudnikov pravni položaj z morebitno razveljavitvijo zakona lahko izboljšal le, če njegov postopek še ne bi bil pravnomočno končan oziroma če bi bila vložena tudi ustavna pritožba pobudnika zoper posamični akt, ki bi temeljil na razveljavljeni zakonski določbi. Pobudnik zoper pravnomočno odločbo o pokojnini ni vložil ustavne pritožbe, prvostopenjska sodba, na katero se sklicuje (št. V Ps 689/2021), pa ne temelji na izpodbijanem ZPIZVZ (glej 1. točko obrazložitve tega sklepa). To pomeni, da pobudnik niti z morebitno vložitvijo ustavne pritožbe po izčrpanju pravnih sredstev v zadevi št. V Ps 689/2021 ne bi mogel izkazati pravnega interesa za izpodbijanje določb ZPIZVZ, zato je Ustavno sodišče njegovo pobudo zavrglo.

6.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi tretjega odstavka 25. člena ZUstS in prve alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07, 54/10, 56/11, 70/17 in 35/20) v sestavi: predsednik dr. Matej Accetto ter sodnici in sodniki dr. Rok Čeferin, Dr. Dr. Klemen Jaklič (Oxford ZK, Harvard ZDA), dr. Rajko Knez, dr. Špelca Mežnar, dr. Marijan Pavčnik, dr. Rok Svetlič, Marko Šorli in dr. Katja Šugman Stubbs. Sklep je sprejelo soglasno.

dr. Matej Accetto Predsednik