Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

VSL sklep I Cp 1907/2004

ECLI:SI:VSLJ:2005:I.CP.1907.2004 Civilni oddelek

vrstni red vpisa umik predloga
Višje sodišče v Ljubljani
12. januar 2005

Povzetek

Sodišče je zavrnilo pritožbo predlagateljev, ki sta se pritoževala nad zavrnitvijo njunega zemljiškoknjižnega predloga za vknjižbo lastninske pravice. Sodišče je ugotovilo, da je bila odločitev sodišča prve stopnje pravilna, saj je bila utemeljenost njunega predloga odvisna od usode predloga za vpis etažne lastnine, ki je bil umaknjen. Načelo vrstnega reda ne velja za umik predloga, kar je sodišče pravilno upoštevalo pri svoji odločitvi.
  • Načelo vrstnega reda pri odločanju o zemljiškoknjižnih predlogih.Ali velja načelo vrstnega reda za umik predloga za vpis v zemljiško knjigo?
  • Utemeljenost zemljiškoknjižnega predloga.Ali je bil predlog za vpis etažne lastnine utemeljen ob vložitvi?
  • Postopkovna pravila pri odločanju o predlogih.Kako zemljiškoknjižno sodišče odloča o umiku predloga v primerjavi z drugimi predlogi?
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Za umik predloga ne velja načelo vrstnega reda.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Pri vl. št. xx k.o. S. se dovoli izbris zaznambe zavrnitve vpisa.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 29.6.2004 zavrnilo zemljiškoknjižni predlog predlagateljev za vknjižbo lastninske pravice na posameznem delu objekta pri nepremičninah, med drugim parc. št. 397/7 k.o. S., vl. št. xx. Potem ko sta predlagatelja ugovarjala, je sodišče prve stopnje izdalo izpodbijani sklep, s katerim je njun ugovor zavrnilo.

Proti sklepu se predlagatelja pritožujeta in predlagata pritožbenemu sodišču, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep ustrezno spremeni ali ga razveljavi. Navajata, da se sodišče prve stopnje v odločitvi sklicuje na določbo 148. člena Zakona o zemljiški knjigi - ZZK-1, pri čemer pa sodišče pozablja, da ta določba velja ob hkratni veljavnosti člena 147 ZZK-1, ki pravi, da zemljiškoknjižno sodišče odloča o vpisih po stanju vpisov v zemljiški knjigi v trenutku začetka zemljiškoknjižnega postopka. Po mnenju predlagateljev je pomembno, kakšno je bilo stanje v času vložitve njunega predloga, torej februarja 2004. Ker je bil tedaj vložen popoln in utemeljen predlog za vpis etažne lastnine, je bil tudi njun predlog v času vložitve utemeljen. Sprašujeta se, kako je lahko zemljiškoknjižno sodišče odločalo o vlogi prodajalca, s katero je slednji umaknil predlog za vpis etažne lastnine in je bila vložena kasneje kot njun predlog v februarju 2004. Sprašujeta se tudi, zakaj je sodišče dovolilo umakniti predlog za vpis etažne lastnine, kar je v nasprotju z določbo 131. člena ZZK-1. Pritožba ni utemeljena.

Odločitev o zavrnitvi njunega zemljiškoknjižnega predloga je pravilna, v zvezi s tem pa je pravilna tudi odločitev sodišča prve stopnje, ki je zavrnilo njun ugovor proti sklepu zemljiškoknjižnega referenta.

Upoštevaje, da so točne pritožbene trditve v zvezi z umikom prodajalčevega predloga za vzpostavitev etažne lastnine, je treba predlagateljema povedati tole: Glede na vrstni red odločanja o predlogih, je bila procesna ovira za odločanje o predlogu z dne 11.2.2004 pred tem vložen predlog za vpis etažne lastnine. Z vložitvijo predloga sta si pritožnika zagotovila vrstni red odločanja o svojem predlogu, vprašanje utemeljenosti njunega predloga pa je bilo odvisno od rešitve predloga za vpis etažne lastnine. Na dan, ko sta vložila predlog, namreč etažna lastnina še ni bila vpisana. Vložen je bil samo predlog za vpis.

Njuna pravica je bila torej odvisna od usode navedenega predloga. Ker je bil predlog umaknjen, je ovira za odločanje o njunem vpisu sicer prenehala, vendar pa hkrati ni bilo pogojev za vpis po njunem predlogu, ker etažna lastnina še ni bila vknjižena, tako kot je v sklepu o zavrnitvi predloga ugotovilo sodišče prve stopnje.

Tako torej ne more držati pritožbena trditev, da je bil njun predlog, vložen februarja 2004, utemeljen. Utemeljenost je bila odvisna od usode prej vloženega predloga za vzpostavitev etažne lastnine.

Odgovoriti je treba še na vprašanje, ki ga pritožba prav tako izpostavlja in sicer, zakaj je sodišče prve stopnje prej odločalo o umiku predloga kot o njunem predlogu za vpis. ZZK-1 govori o vrstnem redu vpisov (člen 5, 10 in 122 ZZK-1). Vpis ima namreč pomen za učinkovanje pravic in pravnih dejstev v zemljiški knjigi (člen 5 ZZK-1). Načelo vrstnega reda torej velja za odločanje o vpisih (člen 122 ZZK-1). To pa ne velja za umik predloga, ki je umik zahteve za vpis ali za pravno varstvo in ki ga predlagatelj lahko umakne do izdaje odločbe sodišča prve stopnje (člen 23/1 Zakona o nepravdnem postopku - ZNP v zvezi s členom 120/2 ZZK-1). Za umik predloga torej načelo vrstnega reda ne velja. Sodišče prve stopnje je zato prav ravnalo, ko je o umiku odločilo, preden je odločilo o predlogu za vpis pritožnikov.

Določilo 131. člena ZZK-1 je za ravnanje zemljiškoknjižnega sodišča nepomembno. Zemljiškoknjižno sodišče je vezano na postopkovna pravila in odloča o vloženih predlogih. Sankcije za ravnanje v nasprotju s členom 131/1 je v členu 131/2, kar pomeni, da v primeru, če lastnik zemljiške parcele ne ravna v skladu s tem, kar mu nalaga 1. odst. 131. člena, lahko predlog vloži kupec posameznega dela objekta.

Tako je torej odločitev sodišča prve stopnje pravilna. Neutemeljeno pritožbo je bilo treba zavrniti in sklep potrditi ter hkrati odločiti o izbrisu zaznambe zavrnitve vpisa (člen 161/3 točka 2 ZZK-1).

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia