21. 5. 2003

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe, ki sta jo vložila A. A., B., B., in družba C. C., Č., Ž., ki ju zastopa D. D., odvetnik v Z., na seji senata dne 25. aprila 2003 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

1.Ustavna pritožba, ki jo je vložil A. A. zoper odločbo Senata za prekrške Republike Slovenije št. Pp-5593/02 z dne 22. 8. 2002 v zvezi z odločbo Carinske uprave Republike Slovenije, Carinskega urada Murska Sobota, št. 426-40/65-2002/4200-030 z dne 3. 7. 2002, se zavrže.

2.Ustavna pritožba družbe C. C. zoper odločbo Senata za prekrške Republike Slovenije št. Pp-5593/02 z dne 22. 8. 2002 v zvezi z odločbo Carinske uprave Republike Slovenije, Carinskega urada Murska Sobota, št. 426-40/65-2002/4200-030 z dne 29. 5. 2002 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Z izpodbijano odločbo je Senat za prekrške zavrnil pritožbo obdolženčevega zagovornika zoper odločbo Carinskega urada Murska Sobota. Z njo je bil pritožnik spoznan za odgovornega storitve prekrška po 8. točki prvega odstavka 170. člena Carinskega zakona Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/95 in nasl. - v nadaljevanju CZ). Izrečena mu je bila denarna kazen in varstveni ukrep odvzema predmetov. Pritožbo družbe C. C. kot lastnika predmetov je Senat za prekrške zavrnil kot neutemeljeno.

2.Pritožnikoma naj bi bila kršena pravica do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave s tem, ker ni zoper izpodbijano odločbo nobenega rednega in izrednega pravnega sredstva, šlo pa naj bi za veliko vrednost blaga in s tem za veliko škodo pritožnikov.

Pritožnika predlagata, da se izpodbijane odločbe razveljavijo in zadeva vrne v novo odločanje Carinskemu uradu.

B. - I.

3.Po prvem odstavku 51. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) se lahko ustavna pritožba vloži šele, ko so izčrpana vsa pravna sredstva.

4.Pritožnik A. A. se je v konkretnem primeru pravici do pritožbe odpovedal in s tem pravnih sredstev zoper izpodbijane odločbe ni izkoristil. Pritožnik izčrpanja pravnih sredstev ni z ničimer izkazal, zato domnevne kršitve človekovih pravic ni mogoče uveljavljati v ustavni pritožbi (1. točka izreka).

B. - II.

5.Kolikor se navedbe družbe nanašajo na zmotno in nepopolno ugotovitev dejanskega stanja v zvezi s storitvijo prekrška ter napačno uporabo prava, ji je treba pojasniti, da Ustavno sodišče ni instančno sodišče, ki bi presojalo, ali je bilo v postopku o prekršku pravilno ugotovljeno dejansko stanje in pravilno uporabljeno materialno in procesno pravo. Ta presoja je zaupana organom za postopek o prekršku, ki odločajo v skladu z Ustavo in zakoni. V skladu s 50. členom ZUstS se Ustavno sodišče omeji le na presojo, ali sporna odločitev temelji na kakšnem, z vidika varstva človekovih pravic nesprejemljivem, pravnem stališču ali če je tako očitno napačna ter brez razumne pravne obrazložitve, da jo je mogoče oceniti za arbitrarno oziroma samovoljno (glej npr. sklep št. Up-103/97 z dne 26. 2. 1998 - OdlUS VII, 118).

6.Carinski urad je prekršek opredelil po 8. točki prvega odstavka 170. člena Carinskega zakona. Takšno stališče je v prvostopenjski odločbi obrazloženo in mu po presoji Ustavnega sodišča ni mogoče odrekati razumne presoje. Zato očitno ni mogla biti kršena ustavna pravica iz 22. člena Ustave.

7.Pritožničin očitek kršitve 25. člena Ustave je neutemeljen.

Pravica do pritožbe v postopku o prekršku ima svoj ustavni temelj v 25. členu Ustave. Po tej določbi je vsakomur zagotovljena pravica do pritožbe ali drugega pravnega sredstva proti odločbam sodišč in drugih državnih organov, organov lokalnih skupnosti in nosilcev javnih pooblastil, s katerimi ti odločajo o njegovih pravicah, dolžnostih ali pravnih interesih. Ustavno sodišče je že v svoji odločbi št. U-I-98/91 z dne 10. 12. 1992 (OdlUS I, 101) poudarilo, da smisel tega ustavnega zagotovila ni le v tem, da zagotavlja posamezniku pravico do vložitve pravnega sredstva, temveč predvsem v tem, da lahko z vložitvijo pravnega sredstva učinkovito brani in varuje svoje pravne interese. Pravici do pritožbe pa odgovarja tudi obveznost organa, ki odloča o pritožbi, da pritožbo, če je dopustna, vsebinsko obravnava ter da se opredeli do tistih pritožbenih navedb, zaradi katerih bi bilo, če bi bile utemeljene, treba izpodbijano odločbo spremeniti oziroma razveljaviti. Da bi bilo razvidno, ali je pritožbeni organ upošteval navedene zahteve, mora biti njegova odločba obrazložena. Tako je po določbi drugega odstavka 198. člena Zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 25/83 in nasl. - v nadaljevanju ZP) organ druge stopnje dolžan v obrazložitvi odločbe oceniti pritožbene navedbe in navesti kršitve materialnopravnih določb ZP ali predpisa, ki določa prekršek, ki jih je upošteval po uradni dolžnosti. Po petem odstavku 181. člena ZP se sme v primeru, ko je izrečen varstveni ukrep odvzema predmetov, ki niso last obdolženca, lastnik predmetov pritožiti glede izreka o odvzemu predmetov. Pritožnica je pritožbo vložila, o njej pa je pritožbeni organ tudi odločil. Kot izhaja iz obrazložitve drugostopenjske odločbe, je drugostopenjski organ ocenil vse navedbe v pritožbi (tako glede kršitev določb postopka, materialnega prava ter pravilnosti in popolnosti ugotovljenega dejanskega stanja), se do njih opredelil in svojo odločitev tudi obrazložil. Zato pritožnikov očitek kršitve 25. člena Ustave ni utemeljen.

8.Ker za zatrjevane kršitve človekovih pravic očitno ne gre, Ustavno sodišče ustavne pritožbe pritožnice ni sprejelo v obravnavo (2. točka izreka).

C.

9.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi druge alineje prvega odstavka 55. člena ZUsts in prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS ter prve alineje prvega odstavka 52. člena Poslovnika Ustavnega sodišča Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 49/98 in 30/02) v sestavi: predsednik senata dr. Zvonko Fišer ter člana dr. Ciril Ribičič in dr. Mirjam Škrk.

Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča.

Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednik senata dr. Zvonko Fišer