Jedro

O tožbenem zahtevku glede povračila zneska 627.488,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi (iz naslova povrnitve plačanih prispevkov) je bilo že pravnomočno razsojeno, zato je sodišče prve stopnje utemeljeno na podlagi prvega odstavka 274. člena ZPP v zvezi z drugim odstavkom 319. člena ZPP tožbo v tem delu zavrglo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje (I. točka izreka izpodbijane sodne odločbe).

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodno odločbo zavrglo tožbo v delu, kjer tožnik zahteva, da mu je tožena stranka dolžna vrniti plačane prispevke v znesku 627.488,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi (I. točka izreka). Zavrnilo pa je tožbeni zahtevek v delu, kjer tožnik zahteva, da se dokončna odločba tožene stranke št. ... z dne 1. 2. 2016 v prvem odstavku II. točke izreka spremeni tako, da se tožniku pri izračunu zneska pripadajoče starostne pokojnine upošteva, da je bil upravičen uveljavljati pokojninsko dobo, priznano po Zakonu o žrtvah vojnega nasilja (ZŽVN) namesto prostovoljnega zavarovanja, da mu pri odmeri pokojnine ni bila upoštevana plača in zavarovalna osnova iz leta 1995, da mu je tožena stranka dolžna izdati novo odločbo, kjer bo pokojnina izračunana z upoštevanjem plače iz leta 1995 in pričetkom uživanja starostne pokojnine s 1. 1. 1996, razliko v pokojnini pa naj se tožniku nakaže skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi ter, da se upošteva, da nima manjkajoče delovne dobe.

2. Zoper I. točko izreka je tožnik vložil pritožbo. V njej navaja, da je na Območni enoti A. 7. 8. 1995 izpolnil potrdilo o prijavi za pokojninsko in invalidsko ter zdravstveno zavarovanje (M1/M2) za čas od 1. 8. 1995 do 17. 12. 1995, in sicer upoštevaje 24. člen Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (v nadaljevanju: ZPIZ/92)1 za širši obseg pravic, po osnovi 446.000,00 SIT. Prispevke je plačal v dobri veri in v prepričanju, da bo izbrana osnova upoštevana in šteta v najugodnejše 10-letno povprečje za izračun pokojninske osnove. Ob izdaji dokončne odločbe št. ... z dne 22. 2. 1996 pa je tožena stranka ob izračunu pokojninske osnove izločila vse osnove, po katerih so bili v letu 1995 plačani prispevki, torej tudi osnovo za prostovoljno zavarovanje. Najugodnejše 10-letno povprečje se je namreč zaključilo z letom 1994. Tožnik nadalje opozarja na odločbo Ustavnega sodišča, po kateri je ureditev, da se v pokojninsko osnovo ne všteva del plač, s katerimi so bile vplačane delnice, od teh plač pa plačani prispevki, protiustavna in arbitrarna ter v neskladju z načeli pravne države. Analogno temu je tožnik od izbranih zavarovalnih osnov plačal dvakratni delež prispevkov za pokojninsko zavarovanje, ki pa v izračunu pokojninske osnove ni bil upoštevan. Tožena stranka do teh zneskov nima nobenih pravic. Pritožbenemu sodišču zato predlaga, da izpodbijani sklep (I. točka izreka) spremeni tako, da toženi stranki naloži vračilo zahtevanega zneska skupaj s pripadajočimi pripadki.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Po preizkusu sodne odločbe sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu (I. točka izreka) pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje razčistilo dejstva, bistvena za odločitev v zadevi ter na podlagi pravilne uporabe materialnega prava tudi pravilno odločilo. Pri tem ni kršilo postopkovnih določb, na katere pritožbeno sodišče na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP)2 pazi po uradni dolžnosti.

5. Sodišče prve stopnje je glede na vloženo tožbo presojalo dokončno odločbo tožene stranke št. ... z dne 1. 2. 2016, s katero je bila tožniku starostna pokojnina za čas od 1. 7. 2015 dalje ponovno odmerjena v višjem znesku. Tožena stranka je namreč po uradni dolžnosti, upoštevaje odločbo Ustavnega sodišča RS št. U-I-239/14-10, Up-1169/12-24 z dne 26. 3. 2015, tožniku od 1. 7. 2015 dalje ponovno odmerila starostno pokojnino. Sodišče prve stopnje je tožbeni zahtevek, ki se je nanašal na presojo omenjene odločbe zavrnilo (II. točka izreka izpodbijane sodne odločbe). Tožnik zoper omenjeno odločitev ni vložil pritožbe, kar pomeni, da je le-ta postala pravnomočna.

6. Tožnik izpodbija odločitev sodišča, ki je zavrglo tožbo v delu, da mu je tožena stranka dolžna vrniti plačane prispevke v znesku 627.488,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Gre za prispevke, ki jih je tožnik toženi stranki plačal na podlagi 24. člena ZPIZ/92 za obdobje od 1. 8. 1995 pa do 16. 12. 1995. Sodišče prve stopnje tega dela tožbe ni obravnavalo po vsebini, kajti postavilo se je na stališče, da je bilo o tem zahtevku že pravnomočno razsojeno.

7. Pritožbeno sodišče s tako odločitvijo soglaša. 8. V dokumentaciji upravnega spisa se nahaja sodba Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani št. Ps 855/98 z dne 17. 5. 2000. Iz izreka omenjene sodbe izhaja, da je bil zavrnjen tožbeni zahtevek, da je tožena stranka dolžna tožniku plačati glavnico v znesku 627.488,00 SIT s pp. Da gre za pravnomočno sodno odločbo tožnik ne zanika. Sodišče prve stopnje je torej že v letu 2000 presojalo, ali obstaja zakonska podlaga za vračilo omenjenega zneska. Presodilo je, da taka podlaga na obstaja, zato je že tedaj tožbeni zahtevek zavrnilo. Ker gre za pravnomočno sodno odločbo, je bilo sodišče prve stopnje v novem sojenju dolžno upoštevati, da gre v primeru zahtevka za povrnitev zneska 627.488,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi za že razsojeno zadevo. ZPP v 319. členu določa, da sodba, ki se ne more več izpodbijati s pritožbo, postane pravnomočna, kolikor je v njej odločeno o zahtevku tožbe ali nasprotne tožbe. Pravnomočna sodba preprečuje vnovično odločanje o istem zahtevku med istima strankama. Po določbi drugega odstavka 319. člena ZPP mora sodišče med postopkom ves čas po uradni dolžnosti paziti, ali je stvar že pravnomočno razsojena. Če ugotovi, da je bila pravda začeta o zahtevku, o katerem je bilo že pravnomočno razsojeno, zavrže tožbo.

9. Ker je bilo o tožbenem zahtevku glede povračila zneska 627.488,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi že pravnomočno razsojeno, je sodišče prve stopnje utemeljeno na podlagi prvega odstavka 274. člena ZPP v zvezi z drugim odstavkom 319. člena ZPP tožbo v tem delu zavrglo. Ker gre za zahtevek za povračilo plačanih prispevkov, na omejeno nima nobenega vpliva odločba Ustavnega sodišča, na katero se tožnik sklicuje v pritožbi. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 2. točke 365. člena ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (I. točka izreka sodne odločbe).

1 Ur. l. RS, št. 12/92 s spremembami. 2 Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami.