Jedro

Z vmesnim sklepom po 23.a členu ZVEtL se opravi zgolj presoja, ali je elaborat geodetske meritve primerna strokovna podlaga za izvedbo katastrskega vpisa.

Izrek

1. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

2. Pritožnica sama nosi svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim vmesnim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo, da je strokovna podlaga, ki jo je izdelal izvedenec za geodezijo, mag. A. A., primerna za izvedbo sprememb v zemljiškem katastru. Geodetski upravi Republike Slovenije je naložilo, naj prioritetno evidentira spremembe v zemljiškem katastru v skladu z eleboratom, ki ga je v sodnem postopku izdelal navedeni izvedenec, ter sodišču posreduje odločbo o tem. Odločilo je tudi, da je elaborat ureditve meje in parcelacije sestavni del tega sklepa.

2. Zoper sklep se pritožuje prva nasprotna udeleženka iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Meni, da sodišče v skladu z 48. členom Zakona o evidentiranju nepremičnin (v nadaljevanju ZEN) ne more biti upravičen predlagatelj parcelacije. Poudarja, da se 23.a člen Zakona o vzpostavitvi etažne lastnine na predlog pridobitelja posameznega dela stavbe in o določanju pripadajočega zemljišča k stavbi (v nadaljevanju ZVEtL)1 nanaša le na vpise v kataster stavb, uporaba tudi za druge vpise pa neupravičeno razširja stvarno pristojnost sodišča in posega v načelo delitve oblasti. Čeprav je sodišče opravilo ogled na kraju samem, na katerem je sodeloval tudi pooblaščenec pritožnice, to ne onemogoča strankam, da kasneje opozorijo na nezakonito postopanje sodišča. Ker predlagatelji niso izkazali pridobitnega načina po Zakonu o prometu z nepremičninami, sodišče ne bi smelo odločati o pripadajočem zemljišču. Meni, da sodišče nima podlage za določitev pripadajočega zemljišča kot vrste dejanske rabe, poleg tega pa tudi ni stvarno pristojno za takšne odločitve. Ker sodišče ne obrazloži, kaj je bil razlog (potreba) za izvedbo parcelacije, uveljavlja absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka. Sodišče se bo v končnem sklepu tako zgolj sklicevalo na izpodbijani sklep, noben od sklepov pa ne bo vseboval razlogov za razlastitev nasprotnega udeleženca. Sodišču očita odločanje mimo predloga predlagateljev, saj slednji niso zahtevali, da se atriji parcelirajo v samostojne zemljiške parcele. Med predlagatelji tudi ni vseh lastnikov stanovanj, ki naj bi jim pripadal atrij. Nedokazano je tudi stališče sodišča, da so bili atriji načrtovani že ob izgradnji stavbe ter hkrati predstavlja zaključek, ki sodi v končni sklep sodišča. 3. Predlagatelji so na pritožbo odgovorili in predlagali njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Neutemeljeni so pritožbeni očitki, da sodišče ni stvarno pristojno za odločanje v konkretni zadevi oziroma da odločitev ne sodi v sodno pristojnost. V skladu s prvim odstavkom 23. člena ZVEtL sodišče po uradni dolžnosti ugotovi pripadajoče zemljišče k stavbi in pri pristojnem organu zahteva parcelacijo zemljiške parcele. Če oceni, da je za tovrstna opravila potrebno povabiti izvedenca, stori to po uradni dolžnosti (drugi odstavek 23. člena ZVEtL). Prav slednje je sodišče izvedlo tudi v konkretnem primeru.

6. Izpodbijani vmesni sklep temelji na določbi šestega odstavka 23.a člena ZVEtL, po katerem sodišče v postopku za vzpostavitev etažne lastnine, ko ugotovi, da je strokovna podlaga primerna za izvedbo katastrskega vpisa, o tem izda sklep, po pravnomočnosti sklepa pa pri pristojnem upravnem organu zahteva izvedbo vpisa. Zmotni so pritožbeni očitki, da se navedena določba zakona nanaša zgolj na vpise v katastru stavb. Kot katastrski vpis se namreč v skladu s prvim odstavkom 23.a člena ZVEtL šteje tako evidentiranje sprememb v katastru stavb kot tudi v zemljiškem katastru. Pritožbeno sodišče poudarja, da se s sklepom na podlagi navedene določbe ZVEtL ne odloča o lastninskem položaju posameznih delov stavbe ali lastništvu pripadajočega zemljišča. Opravljena je le presoja, ali sta izdelana elaborata primerna strokovna podlaga za izvedbo katastrskega vpisa.2 Pritožbeni očitki, da je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom pritožnika razlastilo, so zato brez podlage in niso utemeljeni. Odločanje o lastninskem položaju bo namreč šele predmet končne odločbe o določitvi pripadajočega zemljišča. 7. Sodišče prve stopnje je mnenje izvedenca ustrezno ocenilo in obrazložilo, zakaj dopušča tudi parcelacijo atrijev (primerjaj točko 2 obrazložitve). Ob tem je utemeljeno upoštevalo, da pooblaščenec pritožnice parcelaciji atrijev na ogledu ni nasprotoval (primerjaj zapisnik ogleda pod list. št. 139) ter da je načrtovanje atrijev že v času izgradnje objekta potrdila tudi izvedenka urbanistične stroke. Ostale pritožbene navedbe za presojo zakonitosti in pravilnosti izpodbijanega sklepa niso relevantne, zato je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku - ZNP).

8. ZVEtL posebnih določb o stroških postopka nima, zato se uporabljajo določbe ZNP. Ta v prvem odstavku 35. člena določa, da vsak udeleženec trpi svoje stroške, razen v z zakonom določenih primerih, za kar v konkretni zadevi ne gre. Pritožnica in predlagatelji zato pritožbene stroške nosijo sami.

1 Ki je veljal v času odločanja na prvi stopnji (Uradni list RS, št. 45/2008 in 59/2011). 2 Tako tudi Višje sodišče v Ljubljani v zadevah I Cp 2436/2016 in II Cp 3015/2016.