Jedro

V primeru, ko pooblaščenec opravi manj storitev, kot bi jih bil redoma moral, ker se postopek predčasno konča po volji njegove stranke ali zaradi ravnanja nasprotne stranke, mu s sklicevanjem na tar. št. 3101 nagrade ni mogoče zmanjšati, saj je pooblaščenec svoje storitve nudil cel postopek, ki pa je bil krajši po volji ene ali obeh strank.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se znesek 568,00 EUR zviša za 342,50 EUR (na 910,50 EUR).

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je odločilo, da mora tožeča stranka plačati toženi stranki 568,00 EUR pravdnih stroškov s pripadki.

2. Zoper takšno odločitev se iz razloga zmotne uporabe materialnega prava pritožuje tožena stranka, saj meni, da so ji bili stroški odmerjeni prenizko. Meni, da ji pripada nagrada po tar. št. 3100 ZOdvT, in ne po tar. št. 3101, kot je nagrado odmerilo sodišče prve stopnje, ker se tar. št. 3101 nanaša na prenehanje mandata in ne na zaključek postopka. V konkretnem primeru se je namreč postopek končal zaradi domneve, da je tožnik tožbo umaknil. Pritožbeno sodišče je v tem smislu že odločilo v zadevi II Cp 1216/2010. Stroškov s pritožbo ne priglaša. 3. Pritožba je utemeljena.

4. Tar. št. 3101 Zakona o odvetniški tarifi (v nadaljevanju: ZOdvT) (1) se nanaša na procesni položaj, ko pooblaščenec ni zastopal stranke do konca postopka pred sodiščem prve stopnje, ker mu je mandat pred tem prenehal. Gre torej za položaj, ki je nastal zaradi prenehanja notranjega razmerja med stranko in njenim (dotedanjim) pooblaščencem in ne nujno koincidira s predčasnim končanjem postopka. Nagrada v količniku po tar. št. 3100 pa pripada pooblaščencu za zastopanje v celotnem postopku pred sodiščem prve stopnje. V primeru, ko pooblaščenec opravi manj storitev, kot bi jih bil redoma moral, ker se postopek predčasno konča po volji njegove stranke ali zaradi ravnanja nasprotne stranke, torej zmanjšana nagrada ni utemeljena, saj je pooblaščenec svoje storitve nudil cel postopek, ki pa je bil krajši po volji ene ali obeh strank.

5. Pritožbena sodišča so sicer v enakem procesnem položaju že odločila tudi drugače, tj. tako, da so uporabila tar. št. 3101 ZOdvT. Pri tem so se sklicevala na določbo 14. člena ZOdvT (za državno pravobranilstvo se uporablja na podlagi 16. člena Zakona o državnem pravobranilstvu), ki naj bi skladno z razlogi odločitev v zadevah I Cpg 12/2012, Cpg 165/2010 in VSL II Cp 2422/2011 izenačevala predčasni zaključek zadeve s prenehanjem pooblastila. Vendar sodišče druge stopnje ocenjuje, da za navedeno sklepanje ne daje podlage ne gramatikalna razlaga navedene določbe, niti druge, pomožne razlage, na katere se pritožbena sodišča pri interpretaciji navedene določbe v citiranih zadevah niti ne sklicujejo.

6. Po določbi četrtega odstavka 14. člena ZOdvT velja, da predčasni zaključek zadeve ali prenehanje pooblastila pred zaključkom zadeve na že nastale nagrade na vpliva, če ta zakon (tj. ZST-1) ne določa drugače. ZST-1 pa v tar. št. 3101 določa drugače (zgolj) za primere prenehanja mandata pred zaključkom zadeve, v katerem predvideva uporabo količnika 0,8 in ne 1,3. Ker četrti odstavek 14. člena ZOdvT navedena procesna položaja navaja alternativno, pri čemer veznik „ali“ uporablja vključujoče (torej našteva različne procesne situacije), je sklepanje, da določba tar. št. 3101 ZOdvT, ki govori zgolj o prenehanju mandata pred zaključkom zadeve, upoštevajoč četrti odstavek 14. člena ZOdvT velja tudi za procesni položaj, ko se zadeva predčasno zaključi, neustrezno, saj je obremenjeno z neformalno zmoto v argumentiranju v smislu sintaktičnega dvoumja (amfibolije). Glede na zgoraj pojasnjeno bistveno različnost navedenih procesnih položajev z vidika pravičnosti priznanja nagrade v vrednosti, ki sicer velja za zastopanje do konca postopka pred sodiščem prve stopnje, pa takšnega sklepa ne narekuje niti teleološka razlaga.

7. Ker sodna praksa glede pravilne uporabe materialnega prava v takšnih primerih ni enotna (nasprotno stališče je bil zavzeto v primeru II Cp 1216/2010, na katerega se sklicuje tožena stranka v pritožbi), je sodišče druge stopnje upoštevajoč po svoji ocene prepričljivejše argumente v prid odločitvi, za katero se zavzema pritožba, le-tej ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo tako, da je toženi stranki prisodilo povračilo stroškov, kakor znaša njihova odmera ob upoštevanju tar. št. 3100 ZOdvT.

8. Glede na vrednost spornega predmeta (49.000,00 EUR – 12. člen ZOdvT) gre toženi stranki upoštevajoč tar. št. 3100 ZOdvT (količnik 1,3) nagrada za postopek v znesku 890,50 EUR, ki ji je treba prišteti še priznane materialne stroške po tar. št. 6002 v višini 20,00 EUR. Stroški prvotožene stranke znašajo tako 910,50 EUR.

9. Sodišče druge stopnje je zato v izrek izpodbijanega sklepa poseglo tako, da je znesek 568,00 EUR zvišalo za 342,50 EUR (na pravilno 910,50 EUR) (5. alineja 358. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP).

10. Tožena stranka stroškov v postopku ni priglasila, zato sodišče druge stopnje o njih ni odločalo.

(1) Ur. l. RS, št. 67/2008 in nasl..