Jedro

V nepravdnem postopku mora predlog vsebovati le opis stanja, katerega naj uredi sodišče, zahtevek pa ni bistvena sestavina predloga. V tem se nepravdni postopek razlikuje od pravdnega postopka, ki je po tej strani bistveno bolj formalen, saj mora tožba obvezno vsebovati tudi določen tožbeni zahtevek glede glavne stvari in stranskih terjatev.

Ker je ena izmed parcel javno dobro, je prvo sodišče ravnalo pravilno, ko je tromejo uredilo po podatkih zemljiškega katastra (po kriteriju močnejše pravice), saj drugi načini ureditve meje niso prišli v poštev. Nasprotna udeleženka se v mejnem postopku ne more sklicevati na ZVEtL-1 oziroma, da ji na njegovi podlagi pripada lastninska pravica na delu parcele, ki naj bi predstavljal pripadajoče zemljišče njene stavbe, saj ZVEtL-1 ne predstavlja samostojne pravne podlage za pridobitev lastninske pravice na zemljišču. V postopku ureditve meje določbe ZVEtL-1 niso bile relevantne za odločitev sodišča.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se IV. točka sklepa sodišča prve stopnje razveljavi.

II. V ostalem se pritožba zavrne ter se v izpodbijanem in nerazveljavljenem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

III. Predlagateljica in nasprotna udeleženka krijeta svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje (prvo sodišče) je z izpodbijanim sklepom uredilo del meje med parcelo 1541 in parcelo 1549, obe k. o. X, kot je to razvidno iz I. točke izpodbijanega sklepa. Točki III. in IV. je v naravi označilo s plastičnima mejnikoma (II. točka sklepa) ter sklenilo, da sta sestavni del tega sklepa izvedensko poročilo izvedenke z dne 30. 6. 2020 in njena skica z dne 29. 9. 2020 (III. točka sklepa). Odločilo je še, da predlagateljica in nasprotna udeleženka trpita vsaka polovico skupnih stroškov postopka v znesku 1.531,53 EUR ter da je nasprotna udeleženka dolžna predlagateljici plačati polovico teh stroškov v znesku 765,76 EUR (IV. točka sklepa).

2. Zoper sklep se pritožuje nasprotna udeleženka, ki uveljavlja pritožbeni razlog bistvenih kršitev določb postopka in predlaga, da pritožbeno sodišče spremeni izpodbijani sklep. Navaja, da je predlagateljica predlagala določitev meje le med parcelama 1541 in 1549, ni pa zahtevala tudi določitve meje s parcelo 1593. Ker je sodišče določilo mejo tudi s parcelo 1593, je prekoračilo predlagateljičin predlog. S to kršitvijo je bilo poseženo tudi v njeno pravico do izjave. Določitvi meje s parcelo 1593 nasprotuje, ker točka I ne predstavlja tromeje, saj nasprotni udeleženki po samem zakonu pripada tudi lastninska pravica na pripadajočem zemljišču stavbe na parceli 1549 na podlagi določil Zakona o vzpostavitvi etažne lastnine na določenih stavbah in o ugotavljanju pripadajočega zemljišča (ZVEtL-1). Nasprotna udeleženka je na naroku na kraju samem nasprotovala tromeji, ki jo je pokazala izvedenka, zato sodišče ne bi smelo določati tromeje v točki I. Izvedensko poročilo je bilo spremenjeno z izvedenkinim odgovorom na pripombe z dne 29. 9. 2020, zato bi moralo sodišče kot sestavni del svojega sklepa upoštevati tudi dopolnitev izvedenskega poročila. Sodišče je tudi prekoračilo predlog v zvezi z odločitvijo o skupnih stroških postopka. Predlagateljica sploh ni zahtevala povračila polovice skupnih stroškov. O povrnitvi stroškov sodišče odloči le na zahtevo stranke, predlagateljica pa takšnega zahtevka ni postavila. Ker je predlagateljica oproščena plačila sodne takse, nasprotna udeleženka ni dolžna povrniti predlagateljici niti polovice te takse.

3. Predlagateljica v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Pritožbeni očitek o prekoračitvi predloga je neutemeljen. Kaj mora vsebovati predlog, je poleg 21. člena Zakona o nepravdnem postopku (ZNP) določal tudi prvi odstavek 132. člena ZNP. Predlagateljica je v predlogu poleg zemljišč parcela 1541 in parcela 1549 navedla tudi parcelo 1593. Pojasnila je, da je še pred sodnim postopkom naročila ureditev dela meje med vsemi tremi parcelami od zemljiškokatastrske točke 3374 preko zemljiškokatastrske točke 3375 do zemljiškokatastrske točke 3376, ker pa do dogovora z nasprotno udeleženko ni prišlo, je sprožila sodni postopek. Predlagala je, da sodišče določi mejo med parcelama 1541 in 1549 v zemljiškokatastskih točkah 3374, 3375 in 3376. Sklicevala se je tudi na elaborat (priloga A38) in zapisnik mejne obravnave (priloga A39), iz katerih izhaja, da se je pred začetkom sodnega postopka skušala urediti meja med vsemi tremi parcelami. Iz teh listin je razvidno, da zemljiškokatstrska točka 3376 predstavlja tromejo med temi tremi parcelami.

6. Predlog je bil popoln, saj je bil sestavljen v skladu z navedenima določbama ZNP. Iz predloga jasno izhaja, da je predlagateljica zasledovala, da se meja med parcelama 1541 in 1549 uredi vse do zemljiškokatastrske točke 3376 (tromeje s parcelo 1593). To je zadoščalo, da je prvo sodišče uredilo mejo v obsegu, kot je razviden iz I. točke izpodbijanega sklepa. V nepravdnem postopku mora predlog vsebovati le opis stanja, katerega naj uredi sodišče, zahtevek pa ni bistvena sestavina predloga. V tem se nepravdni postopek razlikuje od pravdnega postopka, ki je po tej strani bistveno bolj formalen, saj mora tožba obvezno vsebovati tudi določen tožbeni zahtevek glede glavne stvari in stranskih terjatev (prvi odstavek 180. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP), ker je to pogoj, da je tožba sposobna za obravnavanje. Glede na to so brezpredmetne pritožbene trditve o prekoračitvi predloga.

7. Nasprotna udeleženka je zato imela možnost, da se izjavi tudi glede ureditve meje v zemljiškokatstrski točki 3376 kot tromeji. Da se bo meja urejala v tem obsegu, je bilo nasprotni udeleženki brez dvoma jasno, kar je razvidno tudi iz opredelitve naloge sodne izvedenke v II. točki sklepa z dne 22. 1. 2020, da se meja med parcelama 1541 in 1549 uredi (tudi) v dotikališču s parcelo 1593, saj na tako zastavljeno nalogo izvedenke po sklepu sodišča ni imela nobenih pripomb. Dotikališče kot geometrijski pojem je v konkretnem primeru pomenil točko, v kateri se mejna linija med parcelama 1541 in 1549 dotika parcele 1593, kar pomeni, da gre za tromejo. Izvedenka je na naroku 30. 6. 2020 pokazala točko tromeje, nasprotna udeleženka pa se je o tem tudi izjavila, kot je razvidno iz zapisnika. Njena pravica do izjave zato ni bila kršena.

8. Nasprotna udeleženka nasprotuje določitvi meje v točki I (zemljiškokatastrska točka 3376 v skici izvedenke), ker meni, da ne gre za tromejo, saj naj bi nasprotni udeleženki pripadala lastninska pravica tudi na pripadajočem zemljišču, ki sega v parcelo 1593. Njen ugovor ni upošteven. Parcela 1593 je javno dobro, zato je prvo sodišče ravnalo pravilno, ko je tromejo v I. točki (zemljiškokatastrska točka 3376) uredilo po podatkih zemljiškega katastra (po kriteriju močnejše pravice), saj drugi načini ureditve meje niso prišli v poštev. Nasprotna udeleženka se v mejnem postopku ne more sklicevati na ZVEtL-1 oziroma, da ji na njegovi podlagi pripada lastninska pravica na delu parcele 1593, ki naj bi predstavljal pripadajoče zemljišče njene stavbe na parceli 1549, saj ZVEtL-1 ne predstavlja samostojne pravne podlage za pridobitev lastninske pravice na zemljišču. V postopku ureditve meje določbe ZVEtL-1 niso bile relevantne za odločitev sodišča. 9. Izvedenka je podala izvedensko poročilo z dne 30. 6. 2020, tekom postopka pa je predložila še popravljeno skico z dne 29. 9. 2020. Obe listini je prvo sodišče pravilno upoštevalo kot sestavni del svojega sklepa. Odgovor sodne izvedenke na pripombe nasprotne udeleženke z dne 29. 9. 2020 ne predstavlja dopolnitve izvedenskega poročila, kot zgrešeno trdi pritožba, saj izvedensko poročilo z dne 30. 6. 2020 (kot elaborat za evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru glede poteka meje) ni bilo v ničemer spremenjeno. Zato odgovor izvedenke na pripombe ne predstavlja sestavnega dela njenega izvedenskega poročila.

10. Nasprotna udeleženka utemeljeno graja stroškovno odločitev prvega sodišča. Tudi v tovrstnem postopku mora udeleženec, ki je založil predujem za skupne stroške postopka, podati pravočasno zahtevo za povrnitev ustreznega dela skupnih stroškov postopka (163. člen ZPP v zvezi s 37. členom ZNP). Predlagateljica tekom postopka po podatkih spisa ni uveljavljala stroškovnega zahtevka, zato ni bilo podlage, da je prvo sodišče nasprotni udeleženki naložilo plačilo polovice skupnih stroškov v korist predlagateljice. Razen tega predlagateljica ni imela stroškov s sodno takso, saj je tega plačila na podlagi 10. člena Zakona o sodnih taksah oproščena. Iz naslova sodne takse nasprotna udeleženka zato v nobenem primeru ne bi bila dolžna ničesar plačati predlagateljici (sodne takse se stekajo v proračun države).

11. Pritožbeno sodišče je zato delno ugodilo pritožbi ter razveljavilo IV. točko izpodbijanega sklepa, v ostalem pa je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno ter v izpodbijanem in nerazveljavljenem delu potrdilo sklep prvega sodišča, saj uveljavljani in uradoma upoštevni pritožbeni razlogi niso bili podani (2. in 3. točka 365. člena ZPP).

12. Udeleženca krijeta svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 35. člena ZNP).