Jedro

Sodišče prve stopnje je zmotno ugotovilo, da upnik nepopolne vloge ni popravil, zato je neutemeljeno zavrglo nepopravljeno vlogo.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi. Pritožnik sam nosi svoje stroške te pritožbe.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo vlogo upnika Č.T. d.o.o. z dne 28.9.2000, ker je ugotovilo, da upnik v po sodišču postavljenem roku vloge ni popravil tako, da bi bila primerna za obravnavanje. Proti temu sklepu se upnik pritožuje in uveljavlja vse tri pritožbene razloge. Trdi, da je po prejemu sklepa, s katerim ga je sodišče pozvalo k popravi vloge, le-to popravil in dopolnil in jo dne 18.10.2000 osebno dostavil naslovnemu sodišču. Na podlagi tako popravljene vloge je sodišče prve stopnje dne 14.11.2000 tudi izdalo sklep o izvršbi opr. št. Ig 2000/00209. Zato meni, da je napadeni sklep v nasprotju z že izdanim sklepom o izvršbi in tudi nepravilen. Pritožba je utemeljena. Na podlagi listin, ki jih je upnik priložil k pritožbi, ugotavlja sodišče druge stopnje, da je upnik dne 18.10.2000 res vložil pri sodišču prve stopnje popravljeno vlogo (izvršilni predlog). V njem je upnik navedel, da ga vlaga na podlagi sklepa sodišča, opr. št. R 83/2000 (glej vlogo na list. št. 20). Ta vloga je bila pri sodišču prve stopnje vložena dne 18.10.2000. Sodišče druge stopnje ugotavlja, da je sodišče prve stopnje očitno spregledalo, da ta vloga predstavlja popravo vloge iz te zadeve. To pa kaže, da je zmotno ugotovilo, da vloga upnika z dne 28.9.2000 ni bila popravljena in je zato tudi zmotno uporabilo procesna pravila, ko je to vlogo zavrglo. Sodišče druge stopnje je zato pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo. Zadeve ni vrnilo sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek, ker je o popravljeni vlogi že bilo odločeno s sklepom o izvršbi (3. točka 365. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ). Upnik je priglasil tudi pritožbene stroške. Sodišče druge stopnje je odločilo, da je upnik dolžan te stroške nositi sam in jih ni naložilo v povrnitev dolžniku. Dolžnik mora namreč upniku povrniti le tiste stroške, ki so bili potrebni za izvršbo (5. odst. 38. čl. ZIZ). Ti pritožbeni stroški pa za izvršbo niso bili potrebni.