Jedro

Otrokova ogroženost je pravni standard, katerega vsebino sodišče napolni v vsakem primeru posebej. Pri tem so mu v pomoč napotki v DZ: Otrok je ogrožen, če je utrpel ali je zelo verjetno, da bo utrpel škodo, in je ta škoda oziroma verjetnost, da bo škoda nastala, posledica storitve ali opustitve staršev ali posledica otrokovih psihosocialnih težav, ki se kažejo kot vedenjske, čustvene, učne ali druge težave v njegovem odraščanju. Škoda se lahko kaže na telesnem ali duševnem zdravju in razvoju otroka ali na otrokovem premoženju.

Ob jasnem dogovoru staršev (pri čemer ni razbrati, da se oče dogovorjenega ne bi držal) otrok ni izpostavljen negotovosti, pa tudi ne očetovim pritiskom ali siljenju k širšim stikom, sicer predhodno dogovorjenim s sodno poravnavo, zato tudi ni ogrožen.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1.Udeleženca sta nekdanja zunajzakonska partnerja in starša mld. A. A., rojenega 2014, ki sta pred naslovnim sodiščem 7. 7. 2020 v postopku I N 397/2020 sklenila sodno poravnavo, s katero sta otroka zaupala v varstvo in vzgoji materi, njegove stike z očetom določila vsak drugi vikend in vsako sredo, pa tudi, da krajše počitnice in praznike A. A. preživlja izmenično, poletne z očetom 14 dni v juliju in 14 dni v avgustu, ostalo pa z materjo, in da oče za sina plačuje preživnino v višini 300 EUR mesečno. Med udeležencema ni spora, da so dogovorjeni stiki do vključno zimskih počitnic 2025 tudi tekli.

2.Sodišče je sprva materin predlog za izdajo začasne odredbe vodilo v postopku zavarovanja I Z 15/2025, ki ga je nato združilo s postopkom za spremembo stikov II N 1465/2025, v katerem je mati predlagala, naj se ti spremenijo tako, da bodo potekali le, če si bo A. A. to zaželel in ob soglasju obeh staršev. Sodišče prve stopnje je s sklepom II N 1465/2025 z dne 23. 2. 2026 zavrnilo primarni predlog predlagateljice za izdajo začasne odredbe, s katero bi otrokove stike z nasprotnim udeležencem začasno ukinilo (za 4 mesece z možnostjo podaljšanja), in podredni predlog predlagateljice, da se stiki med njima začasno (za čas 9 mesecev) izvajajo pod nadzorom Centra za socialno delo Osrednja Slovenija, enota B. (v nadaljevanju CSD) ter da se začasno omejijo tudi telefonski stiki in stiki po drugih komunikacijskih sredstvih na čas od 16. do 18. ure v trajanju maksimalno 15 minut.

3.Zoper sklep se pritožuje predlagateljica iz vseh pritožbenih razlogov in pritožbenemu sodišču predlaga njegovo spremembo, tako da predlogu za izdajo začasne odredbe ugodi oziroma podredno da ga razveljavi in vrne zadevo v nov postopek. Izpostavlja mnenje CSD z dne 25. 4. 2025, da "obstajajo resni znaki ogroženosti otroka, saj so ravnanja nasprotnega udeleženca z vidika zagotavljanja največje koristi otroka, njegove duševne celovitosti ter odzivanja na otrokove psihološke, čustvene, socialne in razvojne potrebe zaskrbljujoča in neustrezna, A. A. pa povzročajo močno stisko. To stisko, ki se je med drugim odrazila tudi z zavrnitvijo stikov z očetom in njegovo novo partnerko, je otrok v pogovoru na CSD tudi sam potrdil, zaradi tega menimo, da je predlog za izdajo začasne odredbe utemeljen in smiseln." Poudarja, da teče kazenski postopek zoper nasprotnega udeleženca zaradi kaznivega dejanja groženj, s čimer naj bi seznanila sodišče prve stopnje, in da nasilje nad materjo ogroža tudi otroka. Izpostavlja narok za izdajo začasne odredbe z dne 26. 5. 2025 in pojasnilo predstavnika CSD, da A. A. potrebuje več časa brez osebnih stikov, v primeru, da bi bila potrebna pomoč, pa njihovo vzpostavitev pod nadzorom. Izpostavlja tudi mnenje CSD z dne 18. 9. 2025, da "glede na otrokovo čustveno stanje izraženo zavračanje stikov ter pomembnost konsistentnosti in predvidljivosti v stikih predlagajo, da stiki med očetom in otrokom še ne potekajo". Izpostavlja zapis v mnenju CSD z dne 2. 2. 2026, da se žal situacija glede odklanjanja stikov ne izboljšuje, kar pripisuje temu, da nasprotni udeleženec otrokove čustvene stiske še ne začuti in prepozna v zadostni meri in da otrok ne čuti, da mu oče povsem verjame, kaj se je zgodilo, da ga ni slišal, da mu ni iskreno žal in da ne zna ustrezno postopati glede vpeljave nove partnerke v otrokovo življenje, da odgovornost prelaga na predlagateljico in slednjo krivi za odklanjanje stikov z otrokom. CSD je priporočil, da osebni stiki trenutno ne tečejo, saj bi vztrajanje pri stikih, kljub otrokovi jasni zavrnitvi, lahko povečalo otrokovo stisko ter dodatno poglobilo odklanjanje odnosa z očetom. Meni, da je zapis sodišča, da iz mnenja CSD z dne 18. 9. 2025 izhaja, da otrok trenutno ni ogrožen, vzet iz konteksta, saj je treba presojati vsa mnenja, ki jih je podal CSD. Izpostavlja, da nasprotni udeleženec še vedno s svojimi ravnanji preko video in telefonskih klicev povzroča stisko in ogroža otroka, saj se vsaka komunikacija med nasprotnim udeležencem in A. A. konča z jokom, njegovo poglobljeno stisko in z dodatnim zavračanjem očeta. To se kaže v tem, da je A. A. začel odklanjati družbo, se zaprl vase, se začel zatekati k računalniškim igricam in ponoči ponovno pričel spati pri predlagateljici. Podaja kronologijo stikov v času postopka. Izpostavlja očetovo potovanje z novo partnerko na isti kraj, kamor je potoval s A. A., vključevanje v njegove računalniške igrice, zanimanje za njegove prijatelje, ... To je za otroka dodatna stiska in psihično breme. Po njeni oceni okolje v C. ni primerno za razvoj otroka. Sklepa sodišča prve stopnje pa se zato, ker ni pojasnilo, zakaj ni sledilo citiranim mnenjem CSD, ne da preizkusiti. Ta naj bi bil tudi sam s seboj v nasprotju in v nasprotju s predhodnimi zaključki. Izpostavlja okoliščine, na katerih je utemeljevala začasno odredbo in jih sodišče ni presojalo (neprimerno spolno ravnanje D. D. med zimskimi počitnicami, psihični pritiski nasprotnega udeleženca nad A. A., ko mu je ta povedal, da ne želi v C., odklanjanje stikov s strani A. A., neprimerno novo okolje, v katerem sedaj živi nasprotni udeleženec, …). Bistvene kršitve določb pravdnega postopka pa so po njenem podane zato, ker sodišče prve stopnje dokaznega sklepa na narokih ni sprejelo in ni zaslišalo strank, ni opravilo neformalnega razgovora z otrokom, ni neposredno poslušalo predloženih video posnetkov, ni zaslišalo strokovnega sodelavca CSD, niti opravilo predlaganih poizvedb pri CSD in osnovni šoli. Po njenem bi moralo sodišče izvesti tudi dokaz z izvedencem. Utemeljeno je pričakovala, da bo sodišče to tudi izvedlo, saj je naložilo predujem in ju je tudi vabilo na zaslišanje na naslednji narok.

4.Nasprotni udeleženec na pritožbo ni odgovoril.

5.Pritožba ni utemeljena.

6.Sodišče kljub že urejenemu razmerju izda novo odločbo o varstvu in vzgoji otroka ali otrokovih stikih, če to zahtevajo spremenjene razmere in koristi otroka (četrti odstavek 138. člena in 8. odstavek 141. člena Družinskega zakonika - DZ), začasno odredbo pa le, če je verjetno izkazano, da je otrok ogrožen (161. člen DZ). Otrokova ogroženost je pravni standard, katerega vsebino sodišče napolni v vsakem primeru posebej. Pri tem so mu v pomoč napotki v DZ: Otrok je ogrožen, če je utrpel ali je zelo verjetno, da bo utrpel škodo, in je ta škoda oziroma verjetnost, da bo škoda nastala, posledica storitve ali opustitve staršev ali posledica otrokovih psihosocialnih težav, ki se kažejo kot vedenjske, čustvene, učne ali druge težave v njegovem odraščanju. Škoda se lahko kaže na telesnem ali duševnem zdravju in razvoju otroka ali na otrokovem premoženju.

7.Postopek za izdajo začasne odredbe mora biti osredotočen na tisto, kar je za presojo predloga nujno in neobhodno potrebno. Sodišče prve stopnje udeležencev ni bilo dolžno zasliševati niti postavljati izvedenca ali izvajati drugih dokazov. O bistvenem namreč med udeležencema ni spora, kot bo razvidno iz nadaljevanja obrazložitve. Izpodbijani sklep je sodišče prve stopnje izdalo izven naroka in v njem pojasnilo, katere dokaze je presojalo. S tem je udeležencema zagotovilo možnost učinkovite pritožbe. Z opustitvijo dokaznega sklepa o tem na naroku pa ni zagrešilo bistvene kršitve določb pravdnega postopka, ki bi kakorkoli vplivala na pravilnost in zakonitost izdanega sklepa. O vsem, kar je presojalo, sta se udeleženca imela možnost izreči (tudi na narokih). O tem je sodišče prve stopnje tudi podalo razloge, ki so jih udeleženca in sodišče lahko preizkusili.

8.Drži, da otrok, od kar je spoznal očetovo novo partnerko in pri njej in njenemu sinu D. D. preživel nekaj časa, stike z očetom zavrača. Ne želi osebnih srečanj niti telefonskih oziroma video klicev. Pritožnica pa ne nasprotuje ugotovitvi sodišča prve stopnje, da se osebni stiki, pa tudi ne telefonski ali video klici otroka z očetom trenutno ne izvajajo in da ta spoštuje otrokovo željo. Medsebojnih osebnih stikov namreč nimata že vse od aprila 2025. Mati ne nasprotuje niti temu, da sta se v vmesnem času (maja 2025) z očetom dogovorila, da bo za čas očetovega bivanja v tujini ta stike s A. A. vzpostavljal preko video klica dvakrat tedensko, pri čemer bo A. A. video klic prevzel, če bo to želel, in da sta se na zadnjem naroku 6. 2. 2026 dogovorila, da bodo do nadaljnjega njuni stiki tekli posredno na način, da bo nasprotni udeleženec občasno, vendar redno poslal A. A. sporočilo preko aplikacije Viber v skladu s priporočili CSD in terapevtov.

9.Prav to pa je v tej zadevi bistveno. Zaključek o tem, da otrok ni ogrožen, tako pravilno temelji na tem, da oče ne skuša vzpostaviti osebnih stikov z njim ter na ta način upošteva mnenje CSD z dne 2. 2. 2026, da bi vztrajanje pri stikih kljub otrokovi jasni zavrnitvi lahko povečalo otrokovo stisko ter dodatno poglobilo odklanjanje odnosa med njima, da pa naj se oče ne umakne povsem iz otrokovega življenja, pač pa mu posreduje sporočila, da mu je mar in ga pogreša, ki ga deloma izpostavlja tudi predlagateljica.1 Ni nepomembno, da je mati na zadnjem naroku 6. 2. 2026 dejala, da se je doslej A. A. pozitivno odzival na sporočila in fotografije, ki mu jih je poslal nasprotni udeleženec, zaplete pa se pri nadaljnjem pogovoru. Očitno je, da zgolj poslana sporočila in fotografije otroka ne spravljajo v stisko in ga ne ogrožajo. Dosežen dogovor med udeležencema zajema le pošiljanje sporočil, kar otroku prepušča vso svobodo o tem, ali bo na prejeto sporočilo odgovoril ali ne. Kako so na otroka vplivali vsi dosedanji pogovori in stiki, so sicer lahko pomembne okoliščine, a v tem trenutku ne morejo narekovati popolne ukinitve stikov, za katero se (vsaj delno) zavzema mati. Te okoliščine bodo skupaj z vsemi dokazi predmet presoje v nadaljevanju.

10.Zato se pritožbeno sodišče do okoliščin, ki so pripeljale do prekinitve osebnih stikov med otrokom in očetom, ki jih pritožnica obširno opisuje, ne bo opredeljevalo. Dodaja, da je njen citat mnenja CSD z dne 25. 4. 2025 o utemeljenosti predloga za izdajo začasne odredbe izvzet iz konteksta, ker ta v nadaljevanju pojasni, da predlaga začasno zmanjšanje stikov (npr. krajše samostojne stike, za začetek brez prenočitve, jasno določitev stikov med počitnicami). To pa je bistveno več, kot je zajel zadnji dogovor staršev in kot trenutno poteka, zato ne more iti v prid materinemu predlogu. Tudi iz mnenja CSD z dne 18. 9. 2025 je razbrati priporočilo, da osebni stiki še ne potekajo (predvsem v času očetovega dela v tujini), in nato njihovo ponovno vzpostavitev.

11.Citiranih zapisov v mnenju CSD in poročilih sodišče prve stopnje tako ni spregledalo, a ti tudi po presoji pritožbenega sodišča v tem trenutku ne narekujejo izdaje predlagane začasne odredbe. Ob jasnem dogovoru staršev (pri čemer ni razbrati, da se oče dogovorjenega ne bi držal) otrok ni izpostavljen negotovosti, ob ugotovljenem pa tudi ne očetovim pritiskom ali siljenju k osebnim stikom. Predlagateljica spregleda tudi, da bi z ugoditvijo njenemu podrednemu predlogu do osebnih stikov med očetom in sinom prihajalo, četudi pod nadzorom CSD, pa tudi do telefonskih pogovorov. To pa je več od tega, kar sta se starša trenutno dogovorila.

12.Pritožbeni razlogi se tako niso potrdili, pritožbeno sodišče pa tudi ni našlo razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti. Zato je pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1). Ker gre za postopek zavarovanja znotraj odprtega nepravdnega postopka, so stroški pritožbenega postopka del stroškov postopka.

-------------------------------

1. Pritožbeno sodišče to in nadaljnje zapise izpostavlja kot odgovor na predlagateljičine pritožbene navedbe in jih ne presoja v vlogi prvostopenjskega sodišča.