Jedro

Glede na navedena med udeleženci nesporna dejstva o tem, da je kot pooblaščenka za sprejem pisanj za subjekt vpisa zahtevo družbenikov za sklic skupščine sprejela G. G., direktorica družbenika D. d. o. o., po presoji pritožbenega sodišče vročitev zahteve za sklic skupščine ni pravilna. Vročitev po pooblaščencu kot posredniku vročitve naslovniku je po naravi stvari dovoljena le v primeru, če gre za realno pričakovanje, da bo oseba, ki je sprejela pisanje, z njim tudi pravočasno seznanila naslovnika, ni pa dovoljena vročitev preko osebe, pri kateri obstoji realna nevarnost, da zaradi navzkrižja interesov pisanja ne bo (pravočasno) izročila naslovniku.

ZPP (ki se smiselno uporablja tudi v nepravdnem in registrskem postopku, kot vrsti nepravdnega postopka) v četrtem odstavku 140. člena izrecno določa, da izročitev pisanja drugi osebi (kot naslovniku) ni dovoljena, če je ta udeležena v pravdi kot nasprotnik tistega, ki naj se mu pisanje vroči. Pravna teorija v pojem nasprotnika vključuje tako nasprotno stranko, kot tudi stranskega intervenienta na strani nasprotne stranke.

Glede na predmet odločanja na skupščini subjekta vpisa, to je izključitev družbenika B. B. iz družbe, je evidentno, da je šlo v razmerju med družbenikoma D. d. o. o. (ki je na skupščini glasoval za izključitev) in B. B., katerega interes je ohranitev statusa družbenika v subjektu vpisa, za nasprotje interesov. Zato je po prepričanju pritožbenega sodišča v izpostavljenih okoliščinah obravnavanega primera nepravilna vročitev zahteve družbenikov za sklic skupščine poslovodji subjekta vpisana na zgoraj opisan način na mestu uporaba četrtega odstavka 140. člena ZPP o nedovoljenosti take vročitve. Čim pa je tako, ni bil izpolnjen pogoj za sklic skupščine po družbenikih subjekta vpisa po tretjem odstavku 511. člena ZGD-1. Skupščina je bila sklicana nepravilno, sklepi, sprejeti na njej, pa nični.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijana sklepa spremenita tako, da se predlog subjekta vpisa za vpis izbrisa družbenika B. B. iz sodnega registra pri družbi A. d. o. o., zavrne.

Obrazložitev

1. Registrsko sodišče je na predlog subjekta vpisa s sklepom z dne 24. 9. 2021 vpisalo izbris družbenika B. B. iz sodnega registra na podlagi sklepa skupščine subjekta vpisa z dne 17. 9. 2021 o njegovi izključitvi.

2. Zoper navedeni sklep se je pritožil B. B. Ker mu je registrsko sodišče v predmetnem registrskem postopku priznalo status udeleženca, je v odgovor njegovo pritožbo poslalo subjektu vpisa, po odgovoru slednjega pa dne 5. 1. 2022 izdalo dopolnilni sklep, s katerim je obrazložilo prvotno izdani sklep z dne 24. 9. 2021. 3. Zoper oba sklepa je vložil pritožbo B. B., uveljavljal pa je pritožbene razloge bistvenih kršitev določb postopka, napačne uporabe materialnega prava in zmotne ter nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Predlagal je, da pritožbeno sodišče izpodbijana sklepa spremeni tako, da predlog za vpis izključitve pritožnika zavrne, podrejeno pa, da ju razveljavi in zadevo vrne "prvostopenjskemu sodišču v nov postopek".

4. V odgovoru na pritožbo je subjekt vpisa predlagal zavrnitev pritožbe kot neutemeljene.

5. Odgovor na pritožbo je vložil kot nasprotni udeleženec tudi C. d. o. o. (pa tudi D. d. o. o., ki pa vloge ni podpisal, zato je pritožbeno sodišče ni obravnavalo). Kot družbeniku, ki je bil eden od sklicateljev skupščine, na kateri je bilo odločeno o izključitvi pritožnika, je pritožbeno sodišče pravni interes za udeležbo v predmetnem pritožbenem postopku priznalo družbi C. d. o. o. Tudi on je v odgovoru predlagal zavrnitev pritožbe kot neutemeljene.

6. Pritožba je utemeljena.

7. Kot bistveno je pritožbeno sodišče presojalo vprašanje pravnega interesa pritožnika za pritožbo zoper sklep z dne 24. 9. 2021 in zoper "dopolnilni" sklep z dne 5. 1. 2022 in vprašanje veljavnosti skupščinskega sklepa o izključitvi pritožnika z dne 17. 9. 2021. 8. Predlagani vpis v sodni register se nanaša na izbris pritožnika kot družbenika subjekta vpisa. Z vpisom bi bile prizadete pravice pritožnika, zato mu že sam Zakon o sodnem registru (ZSReg) v drugem odstavku 31. člena priznava pravni interes in s tem status udeleženca v registrskem postopku s tem, ko registrskemu sodišču nalaga, da mu vroči predlog za vpis in listine, ki so priložene predlogu. Zmotno je zato stališče subjekta vpisa in nasprotnega udeleženca C. d. o. o. (družbenika subjekta vpisa), da bi pritožnik moral priglasiti udeležbo že v prvostopenjskem registrskem postopku.

9. Kot izhaja iz spisovnega gradiva, je bila pritožba izbrisanega družbenika zoper sklep z dne 24. 9. 2021 vročena v odgovor subjektu vpisa, odgovor le-tega z dne 19. 11. 2021 pa vročen v izjavo pritožniku, ki jo je podal z vlogo z dne 24. 12. 2021. S tem je bila kljub temu, da registrsko sodišče ni postopalo po drugem odstavku 31. člena ZSReg zagotovljena kontradiktornost postopka. Drugačno pritožbeno stališče ni utemeljeno.

10. Registrsko sodišče je k že izdanemu sklepu z dne 24. 9. 2021 izdalo še dne 5. 1. 2022 sklep, ki ga je poimenovalo "dopolnilni". Iz slednjega izhaja, da je sklep z dne 24. 9. 2021 dopolnilo z obrazložitvijo. Vendar pri izdaji sklepa, ko sodišče že izdani sklep "dopolni" z obrazložitvijo, ne gre za dopolnilni sklep v smislu 325. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, 42. členom ZNP-1 in 19. členom ZSReg, ker ne gre za odločanje o zahtevku oziroma predlogu za vpis, o katerem še ni bilo odločeno. Po vsebini gre za nadomestni sklep, ki ima podlago v 343.a členu ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, 42. členom ZNP-1 in 19. členom ZSReg, s katerim lahko sodišče odpravi bistveno kršitev po 14. ali 15. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, če je s pritožbo uveljavljana ta kršitev.

11. V obravnavni zadevi je bil predlagan vpis izbrisa pritožnika kot družbenika subjekta vpisa na podlagi pogodbene izključitve, torej na podlagi določb Družbene pogodbe (prvi odstavek 501. člena ZGD-1). Skladno s 1. točko drugega odstavka 44. člena Uredbe o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register je predlagatelj predlogu za vpis izključitve družbenika priložil tudi sklep skupščine družbe (subjekta vpisa), razviden iz notarskega zapisnika skupščine družbenikov z dne 17. 9. 2021, opr. št. SV 671/2021 notarja E. E. 12. Pritožnik že v pritožbi zoper sklep z dne 24. 9. 2021 uveljavlja neveljavnost sklepa skupščine, ker za sklic skupščine po družbenikih ni bil izpolnjen pogoj poslovodjeve zavrnitve po družbenikih zahtevanega sklica skupščine. Pritožnik je bil namreč tudi poslovodja subjekta vpisa in zahteve družbenikov za sklic skupščine ni prejel. Meni, da je zato po družbenikih sklicana skupščina nezakonita, sklepi, sprejeti na njej, pa nični. Navedeno uveljavlja tudi v pritožbi z dne 20. 1. 2022 (zoper sklep z dne 24. 9. 2021 in dopolnilni sklep z dne 5. 1. 2022). Meni, da je veljavnost skupščinskega sklepa o izključitvi pritožnika predhodno vprašanje, od katerega je odvisna utemeljenost vpisa, zato bi sodišče moralo izdati napotitveni sklep za vložitev tožbe na ničnost skupščinskih sklepov, registrski postopek pa prekiniti do pravnomočnega zaključna navede pravdne zadeve.

13. Tako iz odgovorov z dne 19. 11. 2021 in z dne 16. 2. 2021 subjekta vpisa kot iz odgovora na pritožbo nasprotnega udeleženca C. d. o. o. z dne 10. 2. 2022 na pritožbi izhaja, da sta družbenika C. d. o. o. in F. d. o. o. predlog za sklic skupščine poslala priporočeno na sedež subjekta vpisa, kjer se po ZGD-1 nahaja tudi poslovodstvo družbe. Poslovodstvu družbe se pisanja vročajo na poslovni naslov subjekta vpisa, zato je bila vročitev s strani družbenikov izvedena pravilno in zakonito. Pošto - zahtevo družbenikov za sklic skupščine, poslano na sedež subjekta vpisa, je namreč sprejela za sprejem pisanj pooblaščena G. G., ki je tudi direktorica družbenika subjekta vpisa D. d. o. o., ki ima sedež na istem naslovu kot subjekt vpisa. Zahteva za sklic je bila torej na sedežu družbe sprejeta in se je tam tudi nahajala in tako bila dosegljiva upravi subjekta vpisa, torej tudi pritožniku.

14. Iz navedb udeležencev izhajajo sledeča med udeleženci postopka nesporna pravno relevantna dejstva: - poleg pritožnika so bili družbeniki subjekta vpisa še družbe C. d. o. o., D. d. o. o. in F. d. o. o., - družbenika C. d. o. o. in F. d. o. o. sta vložila pri subjektu vpisa zahtevo za sklic skupščine, - navedeno zahtevo sta poslala na sedež subjekta vpisa, sprejela pa jo je za sprejem pisanj pooblaščena G. G., ki je tudi direktorica družbenika D. d. o. o., - skupščino subjekta vpisa sta sklicala njegova družbenika C. d. o. o. in F. d. o. o., - skupščina je potekala dne 17. 9. 2021, na njej pa so bili razen pritožnika prisotni vsi ostali družbeniki, - na skupščini je bil soglasno izglasovan sklep o izključitvi družbenika B. B. iz družbe A. d. o. o. 15. Ko registrsko sodišče odloča o predlogu za vpis določenega podatka v sodni register, mora poleg predhodnega preizkusa procesnih predpostavk iz 29. člena ZSReg presojati tudi, ali so izpolnjene materialne predpostavke iz prvega odstavka 34. člena ZSReg (1. ali izhaja utemeljenost zahtevka za vpis iz listin, ki so priložene predlogu, 2. ali listine glede podatkov, ki se vpisujejo v sodni register, ustrezajo predpisani vsebini, 3. ali so bile listine izdane v predpisanem postopku, 4. ali so izpolnjene druge materialnopravne predpostavke, ki jih za vpis določa zakon).

16. Pritožnik je v predmetnem postopku uveljavljal ničnost sklepa skupščine z dne 17. 9. 2021 o njegovi izključitvi iz družbe, ker skupščina ni bila sklicana skladno s tretjim odstavkom 511. člena ZGD-1. Za upravičenost družbenikov za sklic skupščine (tretji odstavek 511. člena ZGD-1) namreč ni bila izpolnjena predpostavka iz prvega odstavka 511. člena ZGD-1, to je zahteva družbenikov za sklic skupščine, posredovana poslovodji družbe, ki bi jo zavrnil. Ker poslovodja zahteve za sklic skupščine ni prejel, je tudi zavrniti ni mogel. 17. Iz razlogov izpodbijanega sklepa z dne 5. 1. 2022 (kot sestavnega dela sklepa z dne 24. 9. 2021) v zvezi s pritožbeno zatrjevanim nepravilnim sklicem skupščine izhaja, da ne gre za eventualno ničnost na prvi pogled, zaradi česar se mora obravnavati v pravdnem postopku.

18. S takim stališčem registrskega sodišča pritožbeno sodišče ne soglaša. Veljavnost sklepa skupščine, na katerem temelji predlog za vpis, je predhodno vprašanje, ki ga je treba rešiti pred odločitvijo registrskega sodišča o predlaganem vpisu v sodni register in ga lahko registrsko sodišče reši samo (prvi odstavek 33. ZSReg). Le v primeru, če je odločitev o predhodnem vprašanju odvisna od dejstva, ki je med udeleženci sporno, registrsko sodišče prekine postopek vpisa v sodni register do pravnomočnosti odločitve o predhodnem vprašanju (drugi odstavek 33. člena ZSReg), udeleženca postopka pa napoti, da zaradi utemeljitve svojega zahtevka za vpis oziroma ugovora proti vpisu, v določenem roku začne pravdni oziroma drug ustrezen postopek za odločitev o predhodnem vprašanju (tretji odstavek 33. člena ZSReg). V obravnavanem primeru je sporno vprašanje pravilne vročitve zahteve družbenikov za sklic skupščine poslovodji subjekta vpisa. Slednji namreč trdi, da zahteve ni prejel, subjekt vpisa in družbenik C. d. o. o. pa menita, da je bila vročitev direktorici družbenika D. d. o. o. kot pooblaščenki za sprejem pisanj, naslovljenih na subjekt vpisa, veljavna in zakonita, poslovodja subjekta vpisa pa s tem seznanjen z zahtevo družbenikov za sklic skupščine. Glede na zgoraj navedena med udeleženci nesporna dejstva o tem, da je kot pooblaščenka za sprejem pisanj za subjekt vpisa zahtevo družbenikov za sklic skupščine sprejela G. G., direktorica družbenika D. d. o. o., po presoji pritožbenega sodišča vročitev zahteve za sklic skupščine ni pravilna. Vročitev po pooblaščencu kot posredniku vročitve naslovniku je po naravi stvari dovoljena le v primeru, če gre za realno pričakovanje, da bo oseba, ki je sprejela pisanje, z njim tudi pravočasno seznanila naslovnika, ni pa dovoljena vročitev preko osebe, pri kateri obstoji realna nevarnost, da zaradi navzkrižja interesov pisanja ne bo (pravočasno) izročila naslovniku (tako pravna teorija, Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, GV Založba 2005, prva knjiga, stran 562, dr. Galič). ZPP (ki se smiselno uporablja tudi v nepravdnem in registrskem postopku, kot vrsti nepravdnega postopka), zato v četrtem odstavku 140. člena izrecno določa, da izročitev pisanja drugi osebi (kot naslovniku) ni dovoljena, če je ta udeležena v pravdi kot nasprotnik tistega, ki naj se mu pisanje vroči. Pravna teorija v pojem nasprotnika vključuje tako nasprotno stranko, kot tudi stranskega intervenienta na strani nasprotne stranke (ibidem). Glede na predmet odločanja na skupščini subjekta vpisa, to je izključitev družbenika B. B. iz družbe je evidentno, da je šlo v razmerju med družbenikoma D. d. o. o. (ki je na skupščini glasoval za izključitev) in B. B., katerega interes je ohranitev statusa družbenika v subjektu vpisa, za nasprotje interesov. Zato je po prepričanju pritožbenega sodišča v izpostavljenih okoliščinah obravnavanega primera glede vročitve zahteve družbenikov za sklic skupščine poslovodji subjekta vpisa na zgoraj opisan način na mestu uporaba četrtega odstavka 140. člena ZPP o nedovoljenosti take vročitve. Čim pa je tako, ni bil izpolnjen pogoj za sklic skupščine po družbenikih subjekta vpisa po tretjem odstavku 511. člena ZGD-1. Skupščina je bila sklicana nepravilno, sklepi, sprejeti na njej, pa nični (prva alinea 390. člena ZGD-1 v zvezi z 522. členom ZGD-1). Iz doslej razloženega izhaja, da sklep skupščine o izključitvi pritožnika, ki je bil podlaga za vložitev predloga za izbris pritožnika kot družbenika, ni bil sprejet po predpisanem postopku (3. točka prvega odstavka 34. člena ZSReg) in zato ni izpolnjena materialnopravna predpostavka za predlagani vpis v sodni register.

19. Utemeljeni pritožbi je zato pritožbeno sodišče ugodilo in izpodbijana sklepa spremenilo tako, kot izhaja iz dispozitiva tega sklepa (4. točka 39. člena ZSReg), potem, ko je ugotovilo, da registrsko sodišče ni zagrešilo ob reševanju pritožbe upoštevnih postopkovnih kršitev, na katere mora pritožbeno sodišče ob reševanju pritožbe paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 in 19. členom ZSReg).