Jedro

Obtoženec je tujec, ki na ozemlju Republike Slovenije nima prijavljenega stalnega prebivališča, vabilo na glavno obravnavo pa mu je bilo po razveljavitvi sodb sodišča prve in druge stopnje vročeno na naslov, katerega ni sam sporočil sodišču, ampak ga je ugotovil predsednik senata s poizvedbami. Ker na glavno obravnavo ni prišel in svojega izostanka ni opravičil, z dodatnimi poizvedbami pa je sodišče prve stopnje tudi ugotovilo, da je verjetno zapustil ozemlje Republike Slovenije, je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je zoper njega odredilo pripor iz razlogov po 1. tč. I. odst. 201. čl. ZKP.

Izrek

Pritožba obtoženčevega zagovornika se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Z uvodoma navedenim sklepom je senat Okrožnega sodišča v ... zoper obt. A.K. odredil na podlagi I. odst. 207. čl. Zakona o kazenskem postopku (ZKP) pripor iz pripornega razloga po 1. tč. I. odst. 201. čl. ZKP ter istočasno odredil tudi razpis tiralice, ki jo morajo izvršiti organi za notranje zadeve.

Zoper sklep se je pritožil obtoženčev zagovornik ter ob smiselni uveljavitvi pritožbenega razloga zmotne ugotovitve dejanskega stanja predlagal razveljavitev izpodbijanega sklepa.

Višji državni tožilec v Ljubljani je predlagal ugoditev pritožbi.

Pritožba ni utemeljena.

Po 1. tč. I. odst. 201. čl. ZKP se sme odrediti pripor zoper določeno osebo, utemeljeno osumljeno storitve kaznivega dejanja, če se skriva, če ni mogoče ugotoviti njene istovetnosti, ali če so podane druge okoliščine, ki kažejo na nevarnost, da bi pobegnila. Ob nedvomno pravilni ugotovitvi sodišča prve stopnje v izpodbijanem sklepu, da je podan utemeljen sum, da naj bi obt. A.K. storil kaznivo dejanje nedovoljenega prometa z orožjem po II. in I. odst. 310. čl. KZ, je v skladu s podatki kazenskega spisa nadaljnja ugotovitev, da je bil obtoženec pravilno vabljen na glavno obravnavo, razpisano za dne 2.11.1999, saj z njegove strani podpisana povratnica dokazuje, da je prejel vabilo, poslano na naslov M. 7, Bled. Z isto pošiljko je bil tudi obveščen o datumih nadaljnjih glavnih obravnav, istočasno pa mu je bila vročena tudi sodba Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, s katero sta bili razveljavljeni sodbi sodišča prve in druge stopnje oz. pravnomočna obsodba, po kateri je že začel prestajati zaporno kazen enega leta in osmih mesecev zapora, pa je bilo prav zaradi navedene sodbe Vrhovnega sodišča to prestajanje že po enem dnevu prekinjeno. Tako ni dvoma, da je bilo obtožencu, ki je zaradi obravnavanega kaznivega dejanja in na podlagi istega pripornega razloga že bil priprt od 13.10.1995 do 14.4.1997, dobro znano, kaj pomeni vabilo na glavno obravnavo in kakšne so posledice neopravičenega izostanka. Ker vabila za naslednjo glavno obravnavo ni mogel obtožencu vročiti na danem naslovu niti sodni kurir, niti delavci policije, ki so s poizvedbami istočasno ugotovili, da je obtoženec verjetno zapustil območje Republike Slovenije, je senat sodišča prve stopnje utemeljeno sklepal, da se ima obtoženec očitno namen izogniti nadaljnjemu poteku tega kazenskega postopka. Zato ni mogoče upoštevati pritožbenih navedb obtoženčevega zagovornika, da obtoženec na navedenem naslovu nima niti minimalnih pogojev za bivanje, saj je sodišče prve stopnje s poizvedbami ugotovilo, da obtoženec na tem naslovu biva, čeprav bi bil sam dolžan takšno spremembo naslova sodišču sporočiti, glede na to, da je na enem od svojih zaslišanj navedel, da živi pri T.J. v Radovljici. Ker tudi nadaljnja pritožbena izvajanja o tem, kakšno prostostno kazen bi ob krivdoreku lahko v ponovljenem postopku sodišče prve stopnje izreklo obtožencu in koliko časa bi zato še lahko bil v priporu, ne morejo imeti nikakršnega vpliva na obstoj ugotovljenega pripornega razloga, je sodišče druge stopnje na podlagi določila III. odst. 402. čl. ZKP pritožbo obtoženčevega zagovornika zavrnilo kot neutemeljeno.