Jedro

Sodišče prve stopnje ni odločilo o predlogu za izvedbo dokaza z izvedencem, ki ga je tožnik predlagal v tožbi in je pri tem vztrajal še v pripombah na dopolnilno mnenje invalidske komisije druge stopnje, in ni navedlo razlogov, zakaj predlaganega dokaza ni izvedlo. V konkretnem primeru gre za dvoje različnih mnenj invalidske komisije prve stopnje in invalidske komisije druge stopnje, tako da kljub temu, da ni bila nobena od invalidskih komisij mnenja, da bi bil tožnik popolnoma nezmožen za delo (kar je uveljavljal), obstaja dvom, katero mnenje je, glede na razpoložljivo medicinsko dokumentacijo, pravilno, oziroma katero ustreza dejanskemu tožnikovemu zdravstvenemu stanju, izkazanemu v medicinski dokumentaciji. Ker izpodbijana sodba nima razlogov, zakaj dokaz z izvedencem ni bil izveden, je podana absolutna bistvena kršitev določb postopka po 14. točki 2. odstavka 339. člena ZPP. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijano sodbo razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Pritožbeni stroški so nadaljnji stroški postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožnikov tožbeni zahtevek na odpravo odločb tožene stranke št. ... z dne 1. 7. 2013 in št. ... z dne 19. 11. 2012 ter zahtevo za razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti od 18. 9. 2012 dalje in priznanje pravice do invalidske pokojnine. Obenem je odločilo, da tožnik sam nosi svoje stroške postopka.

2. Zoper sodbo je pritožbo vložil tožnik iz razlogov po 338. členu Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, v nadaljevanju ZPP). Meni, da je sodišče kršilo določbe o prosti presoji dokazov in da je odločilo v škodo tožnika, ko se je postavilo na stališče, da so zdravniki specialisti, ki podajajo mnenja v invalidskih komisijah strokovnjaki na svojem področju in dolžni podati mnenja z vso skrbnostjo. Toženec je navajal sodno prakso, da zgolj zato, ker je mnenje podala invalidska komisija še ni mogoče šteti, da gre za pristransko mnenje. Vendar pa poudarja, da je tožnik v postopku nasprotoval temu mnenju in se skliceval na pravico do nepristranskega sojenja. Ta pravica pa obsega tudi pravico do nepristranskega izvedenca. Sodišče je očitno spregledalo, da je toženec v reviziji spremenil mnenje invalidske komisije prve stopnje o III. kategoriji invalidnosti. S tem je prišlo do situacije, ko si nasproti stojita različni mnenji istega organa. Takšno stanje ne daje podaje za zaključek, da je mnenje invalidske komisije druge stopnje brezprizivno. Če gre pri mnenju invalidske komisije druge stopnje za strokovno medicinsko mnenje, ki ima v postopku dokazno vrednost, potem bi sodišče moralo vključiti še mnenje invalidske komisije prve stopnje. Navaja, da je sodišču predlagal izvedbo dokaza z izvedencem, ki bi odpravil nasprotje med različnima mnenjema invalidskih komisij. Takšno mnenje bi bilo lahko podlaga za sodbo oziroma bi imel tožnik na podlagi mnenja vedno pravico tožbeni zahtevek preoblikovati. Sodišče o predlogu tožnika za postavitev izvedenca sploh ni odločilo. Zato se sodba v tem delu ne da preizkusiti. Očita tudi, da se je sodišče postavilo v položaj, da ocenjuje izvide in mnenje toženca, za kar ni usposobljeno. Nadalje navaja, da sodišče invalidske komisije sploh ne bi smelo postaviti za izvedenca in mnenje uporabiti v dokazne namene. Meni, da bi sodišče takoj moralo uporabiti določbo prvega odstavka 71. člena in šesti odstavek 247. člena ZPP. Priglaša stroške pritožbe.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Po preizkusu zadeve v skladu z drugim odstavkom 350. člena ZPP pritožbeno sodišče ugotavlja, da je prišlo do absolutne bistvene kršitve, ker sodba nima razlogov, zakaj ni izvedlo dokaza z izvedencem, podana pa je tudi očitana kršitev proste presoje dokazov in določbe 8. člena ZPP.

5. O tem, kateri dokazi naj se izvedejo za ugotovitev odločilnih dejstev odloča sodišče (drugi odstavek 213. člena ZPP) in sicer tako, da s sklepom odredi izvedbo dokazov (prvi odstavek 287. člena ZPP). Predlagane dokaze, za katere misli, da niso pomembni za odločbo, pa zavrne in v sklepu navede, zakaj jih je zavrnilo (drugi odstavek 287. člena ZPP).

6. V konkretnem primeru se je sodišče prve stopnje pravilno in skladno s sodno prakso postavilo na stališče, da zgolj zato, ker sta mnenji o tožnikovi delazmožnosti podali invalidski komisiji ni mogoče šteti, da je le to pristransko. To še posebej velja, če gre za pavšalen ugovor, brez konkretnih dokazov, ki bi vzbujalo utemeljen dvom v objektivnost podanega mnenja invalidske komisije.

Ni pa sodišče prve stopnje odločilo o predlogu za izvedbo dokaza z izvedencem, ki ga je tožnik predlagal v tožbi in je pri tem vztrajal še v pripombah na dopolnilno mnenje invalidske komisije druge stopnje, in ni navedlo razlogov, zakaj predlaganega dokaza ni izvedlo. V konkretnem primeru gre tudi za dvoje različnih mnenj invalidske komisije prve stopnje in invalidske komisije druge stopnje tako, da kljub temu, da ni bila nobena od invalidskih komisij mnenja, da bi bil tožnik popolnoma nezmožen za delo (kar je uveljavljal), obstaja dvom, katero mnenje je, glede na razpoložljivo medicinsko dokumentacijo, pravilno oziroma katero ustreza dejanskemu tožnikovemu zdravstvenemu stanju, izkazanemu v medicinski dokumentaciji.

7. Glede na navedeno in vsebinske pripombe tožnika na dopolnilno mnenje invalidske komisije druge stopnje (list. št. 20), bo sodišče prve stopnje v ponovljenem postopku takšna nasprotja odpravilo s pridobitvijo izvedenskega mnenja izvedenca specialista medicine dela, prometa in športa. Ta bo na zaprosilo sodišča po skrbni proučitvi medicinske dokumentacije, ki datira in je predložena do dokončne odločbe toženca, to je do 1. 7. 2013 in se tožnik izrecno nanjo sklicuje v tožbi, ocenil tožnikovo delazmožnost za delo krovca oziroma za svoj poklic definiran v tretjem odstavku 60. člena ZPIZ-1, to vprašanje pa bo sodišče prve stopnje s tožnikom predhodno razčistilo, ter kakšna je tožnikova preostala delovna zmožnost oziroma, če je pri njem prišlo do popolne nezmožnosti za delo, kar uveljavlja tožnik. V kolikor bodo po pridobitvi izvedenskega mnenja s strani strank obstajala še odprta vprašanja ali nejasnosti in bosta posredovali pripombe, bo sodišče po potrebi ta vprašanja razčistilo še z zaslišanjem izvedenca. Po tako razčiščenem dejanskem stanju bo sodišče prve stopnje skladno z 8. členom ZPP ugotovilo, katera dejstva so dokazana, ponovno presodilo pravilnost in zakonitost izpodbijanih odločb toženca in odločilo o tožnikovem tožbenem zahtevku.

8. Glede na vse navedeno je pritožbeno sodišče tožnikovi pritožbi ugodilo in v skladu z določbo 354. člena ZPP izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje, odločitev o stroških pritožbe pa je skladno z določbo tretjega odstavka 165. člena ZPP pridržalo za končno odločitev.