U-I-238/00 - 15

3. 7. 2003

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Ivana Pinterja iz Kopra na seji dne 3. julija 2003

s k l e n i l o:

Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti 15. člena v delu, ki ureja območje A1, in 25. člena Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih "Semedela, Za gradom in del Žusterne" (Uradne objave, št. 37/99) se zavrne.

Obrazložitev

A.

1.Pobudnik kot lastnik hiše na severnem delu območja A1 izpodbija v izreku navedeni določbi Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih "Semedela, Za gradom in del Žusterne" (v nadaljevanju Odlok). Navaja, da načrtovanih gradenj na območju A1 ni mogoče urejati s prostorski ureditveni pogoji, zato je 15. člen Odloka v delu, ki načrtuje to območje, v neskladju s 25. členom Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84 in nasl. - v nadaljevanju ZUN).

Severni niz hiš na tem območju naj bi bil vključen v besedilo 15. člena Odloka šele pred drugo obravnavo njegovega osnutka, zato ni bil predmet javne obravnave, kar je v neskladju z določbami 36. do 39. člena ZUN, ki javno obravnavo predpisujejo. Strokovne podlage za pripravo osnutka Odloka naj ne bi imele statičnih izračunov, ki bi dokazovali, da zemljišča in temelji hiš dovoljujejo predvidene gradnje, zato obstaja nevarnost, da bo njegov objekt poškodovan. To naj bi v neskladju s 33. in s 67. členom Ustave posegalo v njegovo lastninsko pravico. V 15. členu naj bi Odlok za območje A1 določal pogoje gradnje, ki so nejasni, nedoločni, med seboj v nasprotju oziroma strokovno neprimerni, kar je v neskladju z 2. členom in z drugim odstavkom 120. člena Ustave, saj upravni organi na njihovi podlagi ne bodo mogli izdajati dovoljenj za gradnjo oziroma bodo odločali po prosti presoji. Odlok naj bi v 25. členu varoval pogled v smeri morja, nižje ležeči objekti pa bodo izgubili osončenje (za kar nekaj ur dnevno), kar posega v pravico do zdravega življenjskega okolja.

Ker naj ne bi bilo razumljivo, ali imajo pogoji za gradnjo, ki so predpisani v 25. členu Odloka, prednost pred pogoji oziroma merili za gradnjo po 15. členu Odloka, je 25. člen Odloka v neskladju tudi z 2. členom Ustave.

2.Mestna občina v odgovoru navaja, da je bil Odlok sprejet po postopku, ki ga določa ZUN in ureja območje, pozidano na podlagi zazidalnih načrtov. Za adaptacije, dozidave, nadzidave in dopolnilne gradnje naj bi ZUN predvideval sprejem prostorskih ureditvenih pogojev. Pred pripravo osnutka Odloka naj bi izdelali posebne strokovne podlage, ki so obsegale tudi ureditev severnega niza hiš na območju A1. To območje naj v času priprave in sprejemanja Odloka ne bi bilo spremenjeno in osnutek Odloka, ki je bil javno razgrnjen in javno obravnavan, je vključeval oba niza hiš (severni in južni). To naj bi izhajalo iz grafičnih prilog k osnutku Odloka in pripombe, dane na javni razgrnitvi in javni obravnavi, na kateri je bilo pojasnjeno, da veljajo enake možnosti za nadzidavo obeh nizov hiš (severnega in južnega). Kot član takratnega Občinskega sveta naj bi pobudnik v prvi obravnavi osnutka Odloka temu nasprotoval. V drugi obravnavi osnutka Odloka naj bi predlagal amandma, po katerem se izpodbijana določba 15. člena Odloka črta, vendar amandma ni bil sprejet. Z namenom, da se prepreči morebitne nesporazume pri izvajanju Odloka, naj bi se besedilo 15. člena osnutka Odloka dopolnilo pred njegovo drugo obravnavo z jasno dikcijo, da velja za oba niza hiš, kot izhaja iz gradiva za to sejo. Šele v postopku izdaje dovoljenja za gradnjo naj bi se ugotavljali pogoji za to, da posamezna gradnja ne povzroči negativnih vplivov na sosednje objekte. Ti pogoji naj ne bi bili predmet Odloka, saj se z njim določajo urbanistični, oblikovalski in drugi pogoji gradnje (26. člen ZUN), ki temeljijo na posebnih strokovnih podlagah in se konkretizirajo še v lokacijski dokumentaciji. Upravni organ naj ne bi odločal o izdaji dovoljenja za gradnjo neposredno na podlagi Odloka. Zaradi nasprotnih interesov na območju A1 veljajo zanj podrobnejši oziroma posebni pogoji gradnje, predpisani v 15. členu Odloka, ki zožujejo možnosti različnih razlag Odloka in izenačujejo pogoje gradnje na tem območju, zato dvomov glede uporabe 25. člena Odloka ni.

3.Na poziv Ustavnega sodišča je Ministrstvo za okolje, prostor in energijo pojasnilo, da je treba po drugem odstavku 234. člena Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 110/02 ZGO-1 - v nadaljevanju ZGO-1) v prehodnem obdobju, do izdaje novega pravilnika, ki bo urejal projektno in tehnično dokumentacijo za pridobitev gradbenega dovoljenja, to izdelovati še po prejšnjih predpisih. Po njih naj bi ta dokumentacija za območja, ki so urejena s prostorskimi ureditvenimi pogoji, obsegala tudi lokacijsko dokumentacijo. Do junija 2003 naj bi na podlagi 40. in 233. člena ZGO-1 minister izdal, v soglasju z drugimi pristojnimi ministri, nova pravila o vsebini projektne in tehnične dokumentacije. Po ZGO-1 naj bi namreč projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja sestavljala obvezni in posebni del. Obvezni del tega projekta naj bi bil na podlagi 57. člena ZGO-1 enak za vse vrste projektov, njegov posebni del pa se po 58. členu ZGO-1 razlikuje glede na to, ali je gradnja načrtovana na območju, urejenem z lokacijskim načrtom ali s prostorskim redom. V primeru, ko je gradnja načrtovana s prostorskim redom, naj bi posebni del projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja vseboval predvsem urbanistične sestavine, ki jih ima sedaj lokacijska dokumentacija.

B.

4.Odlok je bil pripravljen in sprejet po določbah ZUN, ki so med postopkom za oceno ustavnosti in zakonitosti prenehale veljati na podlagi 179. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02 - v nadaljevanju ZUreP-1). Prehodna oziroma končna določba 173. člena ZUreP-1 podaljšuje veljavnost obstoječih prostorskih ureditvenih pogojev, zato Odlok začasno oziroma prehodno velja do uveljavitve prostorskega reda Občine, najkasneje pa tri leta po uveljavitvi strategije prostorskega razvoja Slovenije.

5.Po tretjem odstavku 25. člena ZUN so se s prostorskimi ureditvenimi pogoji načrtovale med drugim komunalne ureditve in adaptacije, dozidave ali nadzidave, ter dopolnilne gradnje objektov oziroma naprav, ki so bile nujno potrebne za vzdrževanje obstoječe gradbene strukture ali za bivanje in delo prebivalcev. Iz opredelitev pogojev za gradnjo na območju A1 izhaja, da 15. člen Odloka na tem območju načrtuje dozidave oziroma nadzidave obstoječih objektov, zato je očitno neutemeljen očitek pobudnika, da načrtovanje takšnih gradenj ne more biti predmet prostorskih ureditvenih pogojev.

6.Po 37. členu ZUN je bilo treba osnutek Odloka javno razgrniti. Na podlagi 38. člena ZUN se je med javno razgrnitvijo osnutek akta tudi javno obravnaval. Po 39. členu ZUN je bil dolžan pristojni organ obravnavati pripombe z javne razgrnitve in javne obravnave in do njih zavzeti stališče. Iz dokumentacije izhaja, da je bil osnutek Odloka javno razgrnjen in javno obravnavan skupaj z grafičnimi prilogami, po katerih območje A1 obsega severni in južni niz atrijskih hiš. Med njegovo javno razgrnitvijo in javno obravnavo je bila posredovana pripomba glede nadzidave hiš na območju A1, do katere je bilo pri sprejemanju Odloka zavzeto stališče. Zato ni utemeljen očitek pobudnika, da je izpodbijani del 15. člena Odloka v neskladju z določbami ZUN, ki urejajo postopek njegove javne razgrnitve in javne obravnave.

7.Ustavno sodišče se v postopku ustavnosodne presoje ne more spuščati v presojo strokovne primernosti in medsebojne skladnosti pogojev gradnje, ker za to ni pristojno. Prostorski ureditveni pogoji tudi niso neposredna podlaga za izdajo gradbenega dovoljena, ker so pogoji za gradnjo posameznega objekta pred tem podrobneje opredeljeni še v dokumentaciji, ki jo je treba izdelati pred njegovo izdajo. V primeru, da je gradbeno dovoljenje izdano, je takšno konkretizacijo pogojev gradnje zagotavljala lokacijska dokumentacija. Po ZGO-1 ima takšen namen posebni del projekta za pridobitev dovoljenja za gradnjo po 58. členu Zakona. Njegova natančnejša vsebina bo določena s podzakonskim aktom. V prehodnem obdobju do sprejetja tega akta pa je treba še vedno pred izdajo dovoljenja za gradnjo izdelati lokacijsko dokumentacijo (234. člen ZGO-1). Zato je očitno neutemeljen očitek pobudnika, da 15. člen Odloka za območje A1 določa pogoje gradnje, ki so v neskladju z 2. členom in z drugim odstavkom 120. člena Ustave.

8.Po drugem odstavku 23. člena ZUN so posebne strokovne podlage podrobneje razčlenile naravne lastnosti in ustvarjene razmere na območju, za katerega so se pripravljali prostorski ureditveni pogoji, ugotovljeni so bili vplivi predvidenih prostorskih ureditev na okolje ter možnosti za realizacijo odločitev sprejetih v prostorskem planu. Pred pripravo prostorskih ureditvenih pogojev se je torej v posebnih strokovnih podlagah glede na prostorske danosti podrobneje proučila primernost prostora za specifično rabo in ne že možnost oziroma pogoji za gradnjo posameznega objekta (npr. vprašanja njegove statike), kot to zmotno meni pobudnik. Izpodbijana ureditev 15. člena Odloka zato iz razloga, ki ga navaja pobudnik, očitno ne more posegati v njegovo lastninsko pravico v neskladju s 33. in s 67. členom Ustave.

9.Pravica do zdravega okolja se varuje s standardi, ki veljajo za posege v prostor, in s standardi oziroma z normami, ki zagotavljajo, da ne pride do takšnih vplivov na okolje, ki bi bili tako prekomerni, da bi ogrožali zdravje ljudi. Ljudje, ki živijo v določeni krajevno povezani skupnosti, morajo nujno trpeti tudi nekatere neprijetnosti, ki so neogibno potrebne zaradi življenja v taki skupnosti. Do škodljivih posegov v okolje bi lahko prišlo le v primeru, če bi šlo pri omenjenih vplivih za čezmerne obremenitve okolja, ki bi presegale predpisane mejne vrednosti ali okvire dovoljenih posegov v okolje. Tega pobudnik ne zatrjuje. Zato je njegovo zatrjevanje, da 25. člen Odloka, ker naj bi dopuščal zmanjšanje osončenja, posega v 72. člen Ustave, neutemeljeno.

10.Odlok v 25. členu ureja splošne pogoje arhitekturnega oblikovanja, ki veljajo za vsa območja, načrtovana z Odlokom, v 15. členu pa določa še posebne pogoje oblikovanja za območje A1, ki imajo po ustaljeni metodi razlage predpisov prednost pred splošnimi. Zmotno je zato stališče pobudnika, da je 25. člen Odloka v neskladju z načeli pravne države (2. člen Ustave), ker naj bi povzročal dvom, kateri pogoji urbanističnega načrtovanja veljajo za to območje.

11.Iz zgoraj navedenih razlogov je Ustavno sodišče pobudo zavrnilo kot očitno neutemeljeno.

C.

12.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi drugega odstavka 26. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - ZUstS) v sestavi: predsednica dr. Dragica Wedam Lukić ter sodnice in sodniki dr. Janez Čebulj, dr. Zvonko Fišer, Lojze Janko, mag. Marija Krisper Kramberger, Milojka Modrijan, dr. Ciril Ribičič in dr. Mirjam Škrk. Sklep je sprejelo soglasno.

Predsednica dr. Dragica Wedam Lukić