8. 9. 2005

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude dr. Jožeta Koprivnikarja iz Maribora in Javne agencije Republike Slovenije za energijo, ki ju zastopa Alenka Košorok Humar, odvetnica v Ljubljani, na seji dne 8. septembra 2005

sklenilo:

1.Pobuda dr. Jožeta Koprivnikarja za začetek postopka za oceno ustavnosti 82. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Energetskega zakona (Uradni list RS, št. 51/04) in 42. člena Sklepa o ustanovitvi Javne agencije Republike Slovenije za energijo (Uradni list RS, št. 63/04) se zavrne.

2.Postopek za preizkus pobude Javne agencije Republike Slovenije za energijo za začetek postopka za oceno ustavnosti 82. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Energetskega zakona in 42. člena Sklepa o ustanovitvi Javne agencije Republike Slovenije za energijo se ustavi.

Obrazložitev

A.

1.Pobudnika izpodbijata v izreku navedeno določbo Zakona o spremembah in dopolnitvah Energetskega zakona (v nadaljevanju EZ-A). Izpodbijana določba ureja prehodno ureditev vodenja Javne agencije Republike Slovenije za energijo (v nadaljevanju Agencija) do imenovanje direktorja in Sveta Agencije. Pobudnika navajata, da izpodbijana določba na nedopusten način posega v njun pravni položaj, ker je na eni strani določeno, da direktor Agencije nadaljuje z opravljanjem svoje funkcije kot vršilec dolžnosti, na drugi strani pa je predvideno, da se mora Agencija na novo ustanoviti, čeprav že obstaja in bi ji bilo treba zgolj preoblikovati v skladu z EZ-A. Po mnenju prvega pobudnika naj bi tako bilo poseženo v njegove pridobljene pravice in s tem posledično v njegovo pravico do dela. Navajata tudi, da ni razumnega razloga za to, da naj bi se Agencija ponovno ustanovila, ker že obstaja. Izpodbijana določba EZ-A naj bi tako neutemeljeno posegla v njun pravni položaj, uvedba vršilca dolžnosti pa naj bi imela tudi retroaktivno veljavo, ker vzpostavlja stanje, kot da direktor Agencije ne bi bil imenovan. Zato naj bi bila izpodbijana določba v neskladju s 1., z 2., in s 14. členom, s prvim odstavkom 15. člena, z 49., s 66. in s 155. členom Ustave.

2.Pobudnika sta z vlogo z dne 26. 7. 2004 pobudo razširila tudi na 42. člen Sklepa o ustanovitvi Javne agencije Republike Slovenije za energijo (v nadaljevanju Sklep). Izpodbijani določbi EZ-A in Sklepa imata identično besedilo, zato predlagata Ustavnemu sodišču, naj presodi tudi o ustavnosti te določbe Sklepa.

B. – I.

3.Prvi pobudnik izpodbija 82. člen EZ-A, kolikor ta določa, da direktor Agencije nadaljuje z opravljanjem svoje funkcije kot vršilec dolžnosti, in posledično, da se mora postopek za imenovanje direktorja začeti najkasneje v roku dveh mesecev od sprejema ustanovitvenega akta Agencije, s katerim se Agencija preoblikuje v skladu s tem zakonom. Glede na navedbe v pobudi je Ustavno sodišče štelo, da pobudnik dejansko izpodbija le prvi odstavek 82. člena EZ-A in se je omejilo na presojo te določbe.

4.Očitek pobudnika, da izpodbijana določba posega v njegove pridobljene pravice in je kot takšna v neskladju s 155. členom Ustave, je neutemeljen. Ta ustavna določba, razen pod pogoji iz drugega odstavka, prepoveduje povratni učinek pravnih aktov. Predpis učinkuje povratno tedaj, ko je za začetek njegove uporabe določen trenutek pred njegovo uveljavitvijo. S tem predpis poseže v pravne položaje ali pravna dejstva, ki so bila zaključena v času veljavnosti prejšnje pravne norme (odločba št. U-I-112/95 z dne 8. 5. 1997, Uradni list RS, št. 34/97 in OdlUS VI, 57). V primeru 82. člena EZ-A ne gre za takšno določbo. EZ-A je začel veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu (prvi odstavek 88. člena EZ-A). Ustavno sodišče je že večkrat poudarilo (npr. odločba št. U-I-158/94 z dne 9. 3. 1995, Uradni list RS, št. 18/95 in OdlUS IV, 20; odločba št. U-I-172/94 z dne 9. 11. 1994, Uradni list RS, št. 73/94 in OdlUS III, 123), da imenovanja za poslovodno ali vodilno funkcijo z določitvijo mandata ni mogoče šteti za pridobljeno pravico, ki jo Ustava v drugem odstavku 155. člena varuje pred posegi zakonodajalca. Zato je očitek o neskladnosti z drugim odstavkom 155. člena Ustave neutemeljen.

5.Varstvo pravic zoper zakonske posege z učinkom za naprej je zagotovljeno z določbo 2. člena Ustave, da je Slovenija pravna država. Med načela pravne države sodi tudi načelo varstva zaupanja v pravo. To načelo posamezniku zagotavlja, da mu država njegovega pravnega položaja ne bo poslabšala arbitrarno, torej brez stvarnega razloga, utemeljenega v prevladujočem in upravičenem javnem interesu. Ker gre za splošno pravno načelo in ne neposredno za eno od ustavnih pravic, katerim po 15. členu Ustave pripada strožje varstvo pravic zoper morebitne omejitve in druge posege, to načelo nima absolutne veljave. Zato tudi niso upoštevne navedbe prvega pobudnika, ki se nanašajo na strogi test sorazmernosti iz tretjega odstavka 15. člena in 2. člena Ustave.

6.EZ-A uvaja nekaj bistvenih sprememb in ne zgolj spremembo imena Agencije za energijo, kot navaja prvi pobudnik. Najprej spreminja organe Agencije, ker poleg direktorja uvaja tudi Svet Agencije za energijo. V primerjavi s prejšnjo ureditvijo so z novelo Zakona dodane nove naloge Agencije. Med njimi na primer nadzor, presoja upravičenosti stroškov v primeru zakupa, najema ali drugačnega načina pridobitve omrežja v obratovanje; natančno je določeno, katere splošne akte izdaja Agencija, k čemu daje soglasje itd. V 87.a členu je Agencija pridobila pristojnost, da s svojim aktom uredi vprašanja, ki jih sistemski operater ni uredil. V spremenjenem 88. členu je urejen postopek odločanja na prvi stopnji ter določeni primeri o katerih odloča Agencija. Po 89.a členu ima direktor Agencije pristojnost imenovati pooblaščene osebe, ki bodo opravljale naloge nadzora nad uporabniki omrežij in sistemskimi operaterji. Tako je mogoče zaključiti, da so nove naloge bistveno širše od prejšnjih in je zato tudi upravičeno, da se imenuje novi direktor, ki bo ob tako spremenjenih pristojnostih oziroma nalogah Agencije tudi najprimernejši kandidat. Ponovno imenovanje direktorja Agencije lahko zato pomembno prispeva k boljšemu oziroma učinkovitejšemu delovanju Agencije. To pa je nedvomno v javnem interesu. Zakonodajalcu tako ni mogoče očitati arbitrarnosti.

7.Prvi pobudnik zatrjuje tudi neskladje z drugim odstavkom 14. člena Ustave, ker se pravni subjekti z enako statusno obliko in organiziranostjo (javne agencije) različno obravnavajo, neenako pa naj bi se obravnavali tudi posamezniki – direktorji, ki imajo sicer enak pravni položaj in enake pravice in dolžnosti. V nobeni drugi javni agenciji naj direktorji ne bi postali le vršilci dolžnosti.

8.Drugi odstavek 14. člena Ustave zagotavlja splošno enakost pred zakonom. Po ustaljeni ustavnosodni presoji ta ustavna določba ne pomeni, da predpis ne bi smel različno urejati enakih položajev pravnih subjektov, pomeni pa, da tega ne sme početi samovoljno, brez razumnega in stvarnega razloga. Za spremembo direktorja Agencije v vršilca dolžnosti pa je zakonodajalec imel razumne razloge, ki so bili pojasnjeni v 6. točki obrazložitve. Pritožnikovi očitki o neskladnosti izpodbijane določbe z drugim odstavkom 14. člena Ustave so zato očitno neutemeljeni.

9.Prvi pobudnik si tudi napačno razlaga vsebino in obseg pravice svobode dela, zagotovljene z 49. členom Ustave. Ta ustavna določba zagotavlja vsakomur pravico do proste izbire zaposlitve, enako dostopnost vsakega delovnega mesta pod enakimi pogoji in določa prepoved prisilnega dela. Ne zagotavlja pa trajnosti zaposlitve, še manj pa stalnosti zaposlitve na določenem delovnem mestu ali opravljanje funkcije do izteka mandata. V čem naj bi bili izpodbijani določbi v neskladju s 1. in 66. členom Ustave, pa pobudnik v pobudi ni navedel. Zato Ustavno sodišče teh očitkov ni moglo preizkusiti.

10.Ker ima 42. člen Sklepa enako vsebino in besedilo kot 82. člen EZ-A, so očitki v zvezi z določbo Sklepa neutemeljeni iz enakih razlogov.

11.Glede na navedeno je Ustavno sodišče pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti kot očitno neutemeljeno zavrnilo.

B. – II.

12.Druga pobudnica je z vlogo dne 24. 8. 2004 Ustavnemu sodišču sporočila, da umika pobudo za oceno ustavnosti izpodbijanih aktov. Zato je Ustavno sodišče postopek za njen preizkus ustavilo.

C.

13.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi 6. člena in drugega odstavka 26. člena ZUstS ter prve alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 93/03 in 98/03 – popr.) v sestavi: predsednik dr. Janez Čebulj ter sodnice in sodniki dr. Zvonko Fišer, Lojze Janko, mag. Marija Krisper Kramberger, Milojka Modrijan, dr. Ciril Ribičič, dr. Mirjam Škrk, Jože Tratnik in dr. Dragica Wedam Lukić. Sklep je sprejelo z osmimi glasovi proti enemu. Proti je glasoval sodnik Ribičičič.

Predsednik dr. Janez Čebulj