- Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
- Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
- Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Podobni dokumenti
Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov
Sklep II Ips 601/2009
ECLI:SI:VSRS:2009:II.IPS.601.2009 Civilni oddelek
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!
Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Jedro
Tožnik je sicer revizijo vložil pravočasno, vendar ni izkazal obstoja svoje postulacijske sposobnosti za opravo tega pravdnega dejanja. Tožnik ni odvetnik, v reviziji pa niti ne zatrjuje, da naj bi imel opravljen pravniški državni izpit.
Izrek
Revizija se zavrže.
Obrazložitev
1. Sodišče prve stopnje je delno ugodilo tožbenemu zahtevku in toženki naložilo, da mora plačati tožniku 1.500 EUR odškodnine, preseženi tožbeni zahtevek (za še 1.833,34 EUR) zavrnilo in odločilo o pravdnih stroških.
2. Sodišče druge stopnje je tožnikovo pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani del prvostopenjske sodbe.
3. Tožnik je svojo vlogo z 31. 3. 2009 označil kot pritožbo, ker pa z njo izpodbija sodbo pritožbenega sodišča, jo je prvostopenjsko sodišče pravilno obravnavalo kot revizijo. Iz tožnikovih navedb izhaja, da vztraja pri stališču o prenizki odškodnini in smiselno predlaga drugačno odločitev.
4. Revizija je bila dostavljena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in vročena toženki, ki nanjo ni odgovorila.
5. Revizija ni dovoljena.
6. V primerjavi s pritožbo, ki je redno pravno sredstvo proti nepravnomočni prvostopenjski sodbi, je revizija izredno pravno sredstvo proti pravnomočni drugostopenjski sodbi. Zato zakon zanjo določa strožje pogoje in številne omejitve. V tretjem odstavku 86. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) je določeno, da lahko stranka v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi opravlja pravdna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik. Gre za omejitev strankine postulacijske sposobnosti. Edina izjema od tega pravila je določena za primer, če ima stranka ali njen zakoniti zastopnik opravljen pravniški državni izpit. Revizijo, ki jo vloži stranka, mora sodišče v skladu s prvim odstavkom 91. člena ZPP zaradi njene nedovoljenosti zavreči. 7. Tožnik je sicer revizijo vložil v okviru tridesetdnevnega roka iz prvega odstavka 367. člena ZPP, vendar ni izkazal obstoja svoje postulacijske sposobnosti za opravo tega pravdnega dejanja. Tožnik ni odvetnik, v reviziji pa niti ne zatrjuje, da naj bi imel opravljen pravniški državni izpit. Po pravnem mnenju Občne seje Vrhovnega sodišča Republike Slovenije s 26. 2. 2002 sodišče zavrže revizijo, ki jo je vložila stranka sama, če ni najpozneje v njej izkazala, da ima opravljen pravniški državni izpit. 8. Zato je revizijsko sodišče na podlagi 377. člena ZPP zavrglo tožnikovo laično revizijo.