Jedro

Sodišče prve stopnje je glede trenutka prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja kršilo materialno določbo zakona (ZP-1), ko je sklenilo, da storilcu vozniško dovoljenje preneha veljati s pravnomočnostjo sklepa. Sedmi odstavek 22. čl. ZP-1, ki je imel takšno določbo, je namreč prenehal veljati (glej 110. člen Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij – ZIKS-1C). Izvršitev stranske sankcije kazenskih točk s prenehanjem veljavnosti vozniškega dovoljenja pa ureja 130. člen v zvezi s 124. čl. ZIKS-1. Slednji določa, da se izrečeno prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja izvrši 30. dan po pravnomočnosti sodbe oziroma 30. dan po vročitvi pravnomočne sodbe, s katero je izrečeno prenehanje veljavnosti obsojencu. Z zakonom torej ni več določen trenutek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, pač pa izvršitev, ki se opravi z vpisom prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja v evidenco izdanih vozniških dovoljenj. Ker pa se je zoper odločbo pritožil zgolj storilec in se odločitev o pritožbi ne sme spremeniti v njegovo škodo (168. čl. v zvezi z 10. odst. 163. čl. ZP-1), višje sodišče v takšno odločitev ni posegalo. Odločitev sodišča prve stopnje, da storilcu preneha veljati vozniško dovoljenje s pravnomočnostjo sklepa (v tem primeru z datumom odločitve višjega sodišča o pritožbi) je namreč storilcu v korist, saj mu že od tega trenutka dalje teče rok po katerem bo lahko vozniško dovoljenje pridobil ponovno (148. čl. ZVCP-1).

Izrek

Pritožba storilca D. B. se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Storilec mora kot stroške pritožbenega postopka plačati sodno takso.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je Okrajno sodišče v Kopru storilcu D. B., imetniku veljavnega vozniškega dovoljenja, izdanega pri Upravni enoti K., ki je v obdobju od 9. decembra 2008 do 5. maja 2009 po Zakonu o varnosti cestnega prometa (ZVCP-1) kot voznik začetnik motornih vozil kategorije B, G in H dosegel oziroma presegel 7 kazenskih točk, izreklo prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja za vse kategorije motornih vozil, za katere je storilec imel dovoljenje, ko je dne 23. aprila 2009 storil prekršek, s katerim je dosegel predpisano število kazenskih točk. Sklenilo je še, da storilcu vozniško dovoljenje preneha veljati s pravnomočnostjo sklepa, ter da bo storilcu kot zavezancu za plačilo sodne takse, le-ta odmerjena po pravnomočnosti sklepa s posebnim plačilnim nalogom.

Proti takšnemu sklepu se je storilec pritožil. Opozarja na nelogičnost glede datuma storitve prekrška in pravnomočnosti plačilnega naloga PP S.. Navaja še, da je pri tem prekršku šlo za prometno nesrečo, ki je nastala zaradi izredno slabih razmer na cesti in ne zaradi njegove prehitre vožnje.

Pritožba ni utemeljena.

Zakon o prekrških (dalje ZP-1) v prvem odstavku 202.a čl. določa, da izda sodišče sklep o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja po uradni dolžnosti na podlagi obvestila organa, pristojnega za vodenje skupne evidence kazenskih točk. Tako je ravnalo sodišče prve stopnje tudi v obravnavanem primeru, ko je na podlagi obvestila Ministrstva za pravosodje, Sektorja za izvrševanje kazenskih sankcij, iz katerega izhaja, da ima storilec na navedeni dan kot voznik začetnik skupaj vpisanih devet kazenskih točk, in sicer: tri kazenske točke za prekršek, storjen z vozilom B kategorije, izrečene s plačilnim nalogom PP K.G., ki je postal pravnomočen dne 5. maja 2009 in šest kazenskih točk za prekršek, storjen z vozilom B kategorije, izrečenih s plačilnim nalogom PP S., ki je postal pravnomočen dne 9. decembra 2008. Sodišče pred izdajo sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja preveri, ali so podani formalni pogoji za izrek navedene sankcije, ki jih določata 22. čl. ZP-1 in 235. čl. ZVCP-1. Tako je ravnalo tudi sodišče prve stopnje, ki je pred izdajo izpodbijanega sklepa pridobilo s klavzulo pravnomočnosti opremljeni odločbi (plačilna naloga), s katerima je bilo storilcu skupaj izrečenih 9 kazenskih točk. Res je sicer, da je sodišče prve stopnje v obrazložitvi izpodbijanega sklepa zapisalo, da je postal plačilni nalog PP S., pravnomočen dne 9. novembra 2008, vendar je očitno, da gre zgolj za pisno napako, saj plačilni nalog ni mogel postati pravnomočen pred izdajo le-tega, pač pa šele po izteku roka o pravici do pravnega sredstva, kar je nenazadnje razvidno tudi iz že navedenega obvestila Ministrstva za pravosodje, Sektorja za izvrševanje kazenskih sankcij. Zato takšna pisna napaka na siceršnjo pravilnost ugotovitve sodišča prve stopnje, da je storilec kot voznik začetnik dosegel oziroma presegel predpisano število sedmih kazenskih točk, kar ima za posledico izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, ne vpliva.

Z navedbami v pritožbi, ki se nanašajo na dejanski stan prekrška, zaradi katerega je bilo storilcu izrečenih šest kazenskih točk, pa se višje sodišče ni ukvarjalo, saj pritožbenega razloga zmotne ugotovitve dejanskega stanja zoper pravnomočno odločbo v tem postopku ni mogoče uveljavljati.

Pač pa je višje sodišče ob preizkusu izpodbijanega sklepa, ki ga je opravilo v skladu z določbo 159. člena ZP-1 po uradni dolžnosti ugotovilo, da je sodišče prve stopnje glede trenutka prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja kršilo materialno določbo zakona (ZP-1), ko je sklenilo, da storilcu vozniško dovoljenje preneha veljati s pravnomočnostjo sklepa. Sedmi odstavek 22. čl. ZP-1, ki je imel takšno določbo, je namreč prenehal veljati (glej 110. člen Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij – ZIKS-1C- Uradni list RS, št. 76/2008 z dne 25.7.2008; velja od 1.11.2008). Izvršitev stranske sankcije kazenskih točk s prenehanjem veljavnosti vozniškega dovoljenja pa ureja 130. člen v zvezi s 124. čl. ZIKS-1. Slednji določa, da se izrečeno prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja izvrši 30. dan po pravnomočnosti sodbe oziroma 30. dan po vročitvi pravnomočne sodbe, s katero je izrečeno prenehanje veljavnosti, obsojencu. Z zakonom torej ni več določen trenutek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, pač pa izvršitev, ki se opravi z vpisom prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja v evidenco izdanih vozniških dovoljenj. Ker pa se je zoper odločbo pritožil zgolj storilec in se odločitev o pritožbi ne sme spremeniti v njegovo škodo ( 168. čl. v zvezi z 10. odst. 163. čl. ZP-1), višje sodišče v takšno odločitev ni posegalo. Odločitev sodišča prve stopnje, da storilcu preneha veljati vozniško dovoljenje s pravnomočnostjo sklepa (v tem primeru z datumom odločitve višjega sodišča o pritožbi) je namreč storilcu v korist, saj mu že od tega trenutka dalje teče rok po katerem bo lahko vozniško dovoljenje pridobil ponovno (148. čl. ZVCP-1).

Iz navedenih razlogov je zato višje sodišče neutemeljeno pritožbo zavrnilo in na podlagi 168. čl., v zvezi s tretjim odstavkom 163. čl. ZP-1 potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

V skladu z določbo prvega odstavka 147. čl. ZP-1 mora storilec kot stroške pritožbenega postopka plačati sodno takso, ki se odmeri po tarifni št. 8407 Zakona o sodnih taksah (ZST-1).