Jedro

Če pokojnik ni zapustil zakonca, dedujejo pokojnikovi starši vso zapuščino po enakih delih. Del zapuščine, ki bi šel prej umrlemu, če bi bil preživel zapustnika, dedujejo njegovi otroci, zapustnikovi vnuki, po enakih delih; če pa umre kateri od vnukov pred zapustnikom, dedujejo delež, ki bi šel njemu, če bi bil živ ob zapustnikovi smrti, njegovi otroci, zapustnikovi pravnuki, po enakih delih in tako naprej po vrsti, dokler je kaj zapustnikovih potomcev.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se sklep o dedovanju sodišča prve stopnje razveljavi glede parcele 958/0 k. o. X. ter v tem delu vrne v nov postopek.

II. Sicer se pritožba zavrne in se v nerazveljavljenem delu potrdi sklep o dedovanju sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom o dedovanju potem, ko je ugotovilo obseg zapuščine (nepremičnine v G., več parcel, ter denarna sredstva), za zapustničine zakonite dediče razglasilo: vnukinjo zapustničine polsestre M. P. do 1/8, vnukinjo zapustničine polsestre M. D. do 1/8, nečakinjo zapustnice N. K. do 1/2, hči zapustničinega polbrata M. L. do 1/12, vnuka zapustničinega polbrata S. Č. pa do 1/6. Zemljiški knjigi je naložilo, naj pri zapustničinih nepremičninah vknjiži lastninsko pravico na ime dedičev, P. banki in ZPIZ pa naložilo, da dedičem izplača zapustničina denarna sredstva ter odobrilo dedičem prevzem sredstev z računa pri G., d. d. 2. Zoper navedeni sklep se je pravočasno pritožil dedič S. Č.. Sodišču prve stopnje očita kršitve postopka in zmotno uporabo materialnega prava. Predlaga razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve v nov postopek. Meni, da višina dednih deležev ni obrazložena, so pa tudi kvantitativno nepravilni. Navaja, da je imel zapustničin oče poleg zapustnice še šest otrok: C. J., R. J. je imel z zapustničino materjo A. J., roj. Č., poleg tega pa še A. J. ml., I. O., A. J. ter M. P. Ni pravilno, da M. P. in M. D. preko F. P. pripade ¼. Poleg tega nasprotuje temu, da zapuščinsko sodišče ni prekinilo zapuščinskega postopka in napotilo katerega od dedičev na pravdo, saj se mu zdi dejansko sporno, ali je bila M. (M.) P. dedno odpravljena. Sodišče se je do tega opredelilo kot do pravnega vprašanja, češ da je bila dedno odpravljena le po materi, kar pa ni pravilno in je privedlo do nezakonitosti. Ni razumljivo, kar sodišče zapiše, da imata njeni naslednici zmotno dedno pravico. Končno zapuščinskemu sodišču očita, da ni upoštevalo tega, da parcele 958/0 k. o. X. ni več ker je razdeljena na 958/1 in 958/2, ter da ni upoštevalo parcel 956/1 in 956/2. 3. Na pritožbo je odgovorila dedinja N. K., ki ji nasprotuje in predlaga njeno zavrnitev (razen v delu glede neupoštevanja številk parcel).

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Izpodbijani sklep ima sicer jasne in povsem zadostne razloge pravne in dejanske narave, tudi o dednih deležih, ki so tudi v celoti pravilni. Edina nerazumljivost, ko sodišče zapiše, da imata dedinji M. P. in M. D. zmotno dedno pravico, ne moti, saj gre zgolj za očitno strojepisno oziroma jezikovno pomoto.

6. Če pokojnik ni zapustil zakonca, dedujejo pokojnikovi starši vso zapuščino po enakih delih (3. odst. 14. čl. Zakona o dedovanju, ZD). Del zapuščine, ki bi šel prej umrlemu, če bi bil preživel zapustnika, dedujejo njegovi otroci, zapustnikovi vnuki, po enakih delih; če pa umre kateri od vnukov pred zapustnikom, dedujejo delež, ki bi šel njemu, če bi bil živ ob zapustnikovi smrti, njegovi otroci, zapustnikovi pravnuki, po enakih delih in tako naprej po vrsti, dokler je kaj zapustnikovih potomcev (12. čl. ZD). Polovico zapuščine dedujete torej mati in oče zapustnice oziroma njuni potomci, na podlagi vstopne pravice: Vnukinji zapustničine polsestre dedujeta ¼, ki bi šla njunemu očetu pok. F. P., sinu zapustničine pok. polsestre M. (M.) P., torej vsaka 1/8. N. K., zapustničina nečakinja, deduje ½, ki bi jo dedoval njen pok. oče, zapustničin brat R. J. ¼ pa dedujejo potomci polbrata po materini strani, pok. J. Č. 1/12 delež njegovega pok. sina E. sta njegova sinova M. in B. odstopila pritožniku, 1/12 deduje hči pok. J. Č., 1/12 (poleg odstopljenega deleža) pa pritožnik. Slednji ne navaja, v čem naj bi bili ti deleži napačni, niti ne navaja, da bi bil poleg navedenih dedičev živ še kateri izmed potomcev zapustničinih staršev oziroma njunih potomcev. Zapuščinsko sodišče prve stopnje je tako v celoti pravilno določilo dedne deleže. 7. Neutemeljen je nadalje pritožbeni očitek glede tega, da zapuščinsko sodišče prve stopnje ni prekinilo zapuščinskega postopka zaradi napotitve dedičev na pravdo glede spornega vprašanja dedne odpravljenosti pravne prednice dedinj M. P. in M. D.. Pritožnik na zapuščinski obravnavi ni navedel nobenega dejstva, ki bi bilo sporno in od katerega bi bila odvisna dedna pravica pok. polsestre M. (M.) P. po njenem pok. očetu, tega pa ne stori niti v pritožbi. Zato za prekinitev zapuščinskega postopka in napotitev dediča na pravdo ni bilo pogojev oziroma razlogov (glej 210. čl. ZD).

8. Pritožba pa je utemeljena le glede parc. 958/0 k. o. X. Ta namreč ne obstaja, iz zemljiškoknjižnih podatkov pa stanje novonastalih parcel ni v celoti preverljivo.

9. Glede parcel 956/1 in 956/2 bo moralo zapuščinsko sodišče prve stopnje izdati dodatni sklep o dedovanju.

10. Pritožbeni razlogi, razen glede (ne)obstoja parcele 958/0 k. o. X., torej niso podani. V izpodbijanem sklepu o dedovanju je bilo pravilno uporabljeno materialno pravo. Tudi procesnih kršitev, na katere mora sodišče druge stopnje paziti po uradni dolžnosti, v postopku na prvi stopnji ni bilo. Pritožbeno sodišče je zato pritožbo, razen glede neobstoječe prac. 958/0 k. o. X., kot neutemeljeno zavrnilo in na podlagi 2. tč. 365. čl. Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 163. čl. ZD potrdilo sklep sodišča prve stopnje, glede prac. 958/0 k. o. X. pa je bilo treba sklep na podlagi 3. tč. 365. čl. ZPP v zv. s čl. 163 ZD razveljaviti in vrniti zadevo v nov postopek, tekom katerega naj zapuščinsko sodišče prve stopnje ugotovi, katere parcele so nastale iz te, ki je ni več, hkrati pa naj odloči tudi o predlogu dediča pritožnika glede parcel 956/1 in 956/2 iste k. o..