Jedro

V zadevi je bistveno za odločitev, da tožnica v vlogi za dodelitev BPP ni navedla vseh podatkov, ki se tičejo njenega premoženja. Zato je potrebno šteti, da je te podatke zamolčala. Že omenjeno dejstvo pa je dovolj za izdajo ugotovitvene odločbe iz petega odstavka 20. člena ZBPP. S kasnejšim umikom vloge za dodelitev BPP tudi po mnenju sodišča ni mogoče zagovarjati stališča tožnice, da posledično ni prišlo do izpolnitve zakonskega stana iz petega odstavka 20. člena ZBPP.

Izrek

Tožba se zavrne.

Vsaka stranka nosi svoje stroške upravnega spora.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom in odločbo je Okrožno sodišče v Novem mestu postopek za dodelitev brezplačne pravne pomoči zoper tožnico ustavilo (točka 1 izreka izpodbijane odločbe). Pod točko 2 izreka pa je ugotovilo, da je prosilka v izjavi o premoženjskem stanju navajala neresnične podatke o svojem premoženjskem stanju, zaradi česar nadaljnjih šestih mesecev ne more ponovno zaprositi za brezplačno pravno pomoč. V obrazložitvi pojasnjuje, da je prosilka pri tukajšnjem sodišču vložila prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči v zvezi z razvezo zakonske zveze, dodelitvijo otrok ter določitvijo preživnine in stikov. Organu je predložila tudi izpolnjen obrazec prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Ta vsebuje tudi podatke o prosilkinem premoženjskem in dohodkovnem stanju. V prošnji je prosilka na vprašanje, ali ste lastnik oziroma solastnik nepremičnine ali drugega premoženja, odgovorila z „NE“. Organ pa je v postopku na podlagi uradnih podatkov, registra KDD – Centralne klirinško depotne družbe d.d. ugotovil, da je imetnica treh delnic NFD Holding. Po seznanitvi s to ugotovitvijo, je prosilka prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči umaknila.

V nadaljevanju se glede ustavitve postopka upravni organ sklicuje na prvi odstavek 135. člena ZUP. Glede ugotovitvenega dela pa navaja peti odstavek 20. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP). Meni, da je skladno z upravno sodno prakso pri tožnici prišlo do navajanja neresničnih podatkov, za kar se šteje tudi zamolčanje podatkov o določenem premoženju. Pri tem ni pomembna vrednost zamolčanega premoženja in tudi ni pomembno, ali je bilo zamolčanje namerno ali ne. Namen določbe je namreč povečanje skrbnosti prosilcev pri navajanju njihovega premoženja ter preprečitev neupravičene porabe javnih sredstev. Prosilec z umikom prošnje za dodelitev BPP izdaje odločbe iz petega odstavka 20. člena ZBPP ne more preprečiti, saj se ta izda po uradni dolžnosti. V nasprotnem primeru bi lahko prosilec z umikom prošnje preprečil izdajo odločbe iz petega odstavka 20. člena ZBPP ter takoj nato znova vložil zahtevo, kar je v nasprotju z namenom zakona.

Tožnica vlaga tožbo zoper 2. točko izpodbijanega sklepa in odločbe, saj meni, da je nezakonita. Navaja, da je bil postopek za dodelitev brezplačne pravne pomoči začet na vlogo tožnice. S trenutkom, ko je bila vloga umaknjena in postopek ustavljen, je odpadla pravna podlaga prvostopnega organa za nadaljnjo odločanje o vlogi tožnice. Po mnenju tožnice namreč določba petega odstavka 20. člena ZBPP velja le za primere, ko se o vlogi prosilca tudi dejansko odloča oziroma, ko je vlogi ugodeno in se naknadno ugotovi, da so v njej navajani neresnični ali nepopolni podatki. Ne velja pa to za primere, ko upravičenec vlogo umakne še preden pristojni organ o njej odloči. Poudarja, da se postopek dodelitev brezplačne pravne pomoči na podlagi 128. člena ZUP začne na zahtevo stranke. Ta pa lahko vlogo umakne kadarkoli med postopkom. Ker gre v konkretnem primeru za zadevo, ki ni v javnem interesu, postopka tudi ni možno nadaljevati po uradni dolžnosti. Glede na navedeno tožnica sodišču predlaga naj tožbo v izpodbijani 2. točki izreka odločbe odpravi in zadevo vrne toženi stranki v ponovni postopek. Tožnici pa naj povrne tudi nastale stroške upravnega spora, skupaj s pripadki vred.

Tožena stranka je sodišču v roku posredovala upravni spis, odgovora na tožbo pa ni podala.

Sodišče je na podlagi prvega odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) odločilo brez glavne obravnave.

Tožba ni utemeljena.

V izpodbijani zadevi je tožena stranka odločila na podlagi petega odstavka 20. člena ZBPP. Po prvem odstavku 20. člena ZBPP pa se premoženjsko stanje prosilca in njegovih družinskih članov ugotavlja na podlagi pisne izjave prosilca. Iz upravnih spisov izhaja, da je tožnica v svoji vlogi, ki jo je tudi podpisala, zamolčala podatek o njenem lastništvu vrednostih papirjev, kot to izhaja iz uradnih podatkov Centralno klirinško depotne družbe d.d. Po določbi prvega odstavka 20. člena ZBPP prosilec odgovarja za resničnost podatkov, ki jih navede v prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči pod kazensko in premoženjsko odgovornostjo. Sankcijo zaradi navajanja neresničnih podatkov določa peti odstavek istega člena. Če pride do takšne situacije, izda organ za brezplačno pravno pomoč ugotovitveno odločbo o obstoju omenjenih dejstev, prosilec pa nadaljnjih šest mesecev ne more ponovno zaprositi za brezplačno pravno pomoč. Za nastop navedene pravne posledice pa zadošča že ugotovitev, da je prosilec v vlogi navedel neresnične podatke. Pri tem njegov subjektivni odnos oziroma namen ali je prosilec vedel, da podatki niso resnični, niti velikost zamolčanih podatkov, niso relevantni. Sankcija iz 20. člena ZBPP namreč ni odvisna od višine premoženjske koristi. Od povprečno skrbnega posameznika pa je tudi realno pričakovati, da pozna svojo premoženjsko stanje in premoženjsko stanje svojih družinskih članov, s katerimi živi v gospodinjstvu. Tudi predpisan obrazec prošnje je jasen, ko navaja lastništvo oziroma solastnino na premoženju.

V zadevi je tako bistveno za odločitev, da tožnica v vlogi ni navedla vseh podatkov, ki se tičejo njenega premoženja. Zato je potrebno šteti, da je te podatke zamolčala. Že omenjeno dejstvo pa je dovolj za izdajo ugotovitvene odločbe iz petega odstavka 20. člena ZBPP. Ta se, kot pravilno navaja tožena stranka, izdaja po uradni dolžnosti, saj se navezuje na vprašanje morebitne dodelitve javnih sredstev. S kasnejšim umikom tudi po mnenju sodišča ni mogoče zagovarjati stališča tožnice, da posledično zato tudi ni prišlo do izpolnitve zakonskega stana iz petega odstavka 20. člena ZBPP. Niti samo dejstvo umika vloge za dodelitev BPP, niti morebitno oškodovanje tožene stranke zaradi neresničnih podatkov, nista pogoj za izdajo izpodbijane odločbe. Posledica umika vloge za BPP je neizdaja odločbe o prosilkini prošnji za dodelitev Bpp. Kolikor pride zaradi izdaje odločbe do oškodovanja, pa takšno situacijo ureja šesti odstavek 20. člena ZBPP, za kar pa v danem primeru ne gre.

V ostalem se sodišče strinja z razlogi, ki jih za svojo odločitev v obrazložitvi izpodbijane odločbe navaja upravni organ in se nanje, da ne bi prišlo do ponavljanja v smislu drugega odstavka 71. člena ZUS-1, sklicuje.

Po povedanem sodišče ugotavlja, da je bil postopek pred izdajo izpodbijanega upravnega akta pravilen, da je odločba pravilna in na zakonu utemeljena. Sodišče tudi ni našlo nepravilnosti na katero je dolžno paziti po uradni dolžnosti. Zato je tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.

Izrek o stroških upravnega spora temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1.