Jedro

Če se upnikova izjava o umiku nanaša le na dovolilni del sklepa o izvršbi, se uporabi 43. člen ZIZ. Izjava o umiku velja od trenutka, ko je podana, sodišče pa izda sklep o ustavitvi postopka, ki je deklaratorne narave. Upnikova izjava o umiku mora biti jasna in določna in ne sme biti dvoma o njeni vsebini.

Strogost zahteve po obrazložitvi dolžnikovega ugovora je utemeljena v rednem izvršilnem postopku, ki je namenjen predvsem uveljavitvi upnikovih interesov. Slednji namreč že razpolaga z izvršilnim naslovom, ki dolžniku nalaga izpolnitev obveznosti, o kateri se je lahko dolžnik izjavil v kontradiktornem postopku pridobitve izvršilnega naslova. Izhodišče presoje pa je povsem drugačno v postopku izvršbe na podlagi verodostojne listine, v katerem je fazi dovolitve izvršbe pridružen še postopek za izdajo plačilnega naloga. Pri izvršbi na podlagi verodostojne listine bi zahteva po popolni sklepčnosti ugovora pomenila preveliko neravnotežje strank v korist upnika.

Upravičenost do povračila stroškov odgovora na ugovor se presoja tudi z vidika obrazloženosti dolžnikovih navedb v ugovoru ter z vidika, ali upnik v odgovoru na ugovor tem navedbam nasprotuje ali ne, ter ali so njegove trditve dejanske ali le materialnopravne narave, pri čemer se določeni stroški lahko izkažejo kot nepotrebni, čeprav jih stranka subjektivno drugače ocenjuje. Če odgovor na ugovor ne prispeva k odločitvi sodišča o ugovoru, stroškov takšnega odgovora ni utemeljeno naložiti v plačilo dolžniku, pa čeprav je bil upniku ugovor poslan v odgovor. Upnik samo zaradi tega še ni pridobil pravice do povrnitve stroškov odgovora na ugovor.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijani 1. točki izreka spremeni tako, da se izvršba delno ustavi za dne 7. 2. 2023 plačanih 354.656,60 EUR na račun glavnice in se v tem delu ugovor dolžnika zavrže. V preostalem delu se pritožba zavrne in se v izpodbijanih, a nespremenjenih 2. in 3. točki izreka sklep potrdi.

II. Stranki sami krijeta svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugovoru dolžnika ugodilo in sklep o izvršbi z dne 26. 1. 2023 delno ustavilo za dne 7. 2. 2023 plačanih 354.656,60 EUR na račun glavnice (1. točka izreka). V preostalem delu je sklep o izvršbi z dne 26. 1. 12023 razveljavilo in odločilo, da bo o tem delu zahtevka in stroških odločeno v pravdnem postopku pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani (2. točka izreka). Odločilo je, da upnik sam nosi stroške odgovora na ugovor (3. točka izreka).

2. Upnik zoper sklep vlaga pravočasno pritožbo. Odločitvi sodišča prve stopnje očita bistvene kršitve določb postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP ter iz 14. in 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, zmotno in nepopolno ugotovitev dejanskega stanja ter zmotno uporabo materialnega parava. Predlaga, da višje sodišče izpodbijani sklep spremeni tako, da ugovor dolžnika v celoti zavrne in dolžniku naloži povrnitev stroškov izvršilnega postopka, podredno, da sklep razveljavi in vrne zadevo v ponovno obravnavo sodišču prve stopnje, pri čemer so pritožbeni stroški nadaljnji izvršilni stroški.

3. Dolžnik v odgovoru na pritožbo predlaga, da jo sodišče zavrne, upniku pa naloži plačilo stroškov odgovora na pritožbo.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Sodišče druge stopnje je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP) in v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ). Sodišče druge stopnje očitanih bistvenih kršitev določb postopka ni ugotovilo. Kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ je podana, če ima odločitev sodišča takšne pomanjkljivosti, zaradi katerih se je ne da preizkusiti, zlasti pa če je izrek nerazumljiv in nasprotuje samemu sebi ali razlogom sklepa ali če sklep sploh nima nobenih razlogov ali v njem niso navedeni razlogi o odločilnih dejstvih ali so ti razlogi nejasni ali med seboj v nasprotju. Sklep je v zadostni meri, ki omogoča njegov preizkus, obrazložen in razumljiv, prav tako v njem niso podana nasprotja med ugotovljenimi odločilnimi dejstvi in vsebino listin v spisu.

6. Če se z ugovorom zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine izpodbija sklep v celoti ali v delu, s katerim je dolžniku naloženo, da poravna terjatev, se šteje, da je ugovor v tem delu obrazložen, če dolžnik navede dejstva, s katerimi ga utemeljuje in predlaga dokaze, s katerimi se ugotavljajo dejstva, ki jih navaja v ugovoru (drugi odstavek 61. člena ZIZ), sicer se ugovor šteje za neutemeljen. Navedeno pomeni, da mora dolžnik v ugovoru zatrjevati pravno pomembna dejstva, ki bi, če bi se v morebitni pravdi izkazala za resnična, lahko privedla do zavrnitve upnikovega zahtevka. Izvršilno sodišče v postopku z ugovorom zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine ne sme ocenjevati, ali je vtoževana terjatev tudi utemeljena, ugotoviti mora le, ali so v ugovoru navedena pravno pomembna dejstva in predlagani dokazi, ki so v zvezi s pravno pomembnimi dejstvi. Če pa dolžnik sklep o izvršbi izpodbija samo v delu, v katerem je sodišče dovolilo izvršbo, se postopek nadaljuje kot pri ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova (tretji odstavek 62. člena ZIZ). V tem primeru izvršilno sodišče samo oceni tudi utemeljenost dolžnikovih ugovornih navedb.

7. Odločitev o ustavitvi izvršilnega postopka na podlagi verodostojne listine zaradi upnikove izjave o umiku je odvisna od faze, v kateri se postopek v tistem trenutku nahaja. Če se upnikova izjava o umiku nanaša le na dovolilni del, se uporabi 43. člen ZIZ. Izjava o umiku velja od trenutka, ko je podana, sodišče pa izda sklep o ustavitvi postopka (drugi odstavek 43. člena ZIZ), ki je deklaratorne narave. Upnikova izjava o umiku mora biti jasna in določna in ne sme biti dvoma o njeni vsebini. V zadevi je bil sklep o izvršbi 31. 1. 2023 vročen dolžniku. 10. 2. 2023 upnik v spis poda delni umik izvršbe, in sicer zaradi dolžnikovega delnega poplačila terjatve dne 7. 2. 2023 (torej v času roka za plačilo) v višini glavnice 354.656,60 EUR, vztraja pa pri izvršbi za izterjavo zamudnih obresti od datuma zapadlosti plačila ter priglašenih stroških predloga. Upnikova izjava o umiku, ki je, kot zgoraj navedeno, konstitutivna, se tudi po presoji sodišča druge stopnje nanaša na dovolitev izvršbe zaradi poplačila glavnice. Nasprotnim pritožbenim očitkom tako ni mogoče slediti. Sodišče prve stopnje bi moralo tako uporabiti določbo 43. člena ZIZ in izvršbo za plačani znesek ustaviti (brez razveljavitve sklepa o izvršbi).

8. Odločitev o delni ustavitvi izvršbe po umiku za nesporno plačani znesek je dolžniku v korist, zato nima pravnega interesa za njeno izpodbijanje in je potrebno njegov ugovor v tem delu zavreči. Sodišče druge stopnje je odločitev sodišča prve stopnje v 1. točki izreka spremenilo, kot to izhaja iz izreka tega sklepa (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

9. Odločitev v 2. točki izreka izpodbijanega sklepa o obrazloženosti dolžnikovega ugovora je pravilna. Neobrazložen je le tak ugovor, ki ne navaja nobenih pravno pomembnih dejstev oziroma ki za svoje trditve, ki jih navaja, ne vsebuje nobenih dokazov, ki bi bili v zvezi s temi dejstvi. Pri ocenjevanju izpolnjevanja kriterija obrazloženosti pa je treba upoštevati pravila o dokaznem bremenu. Če dolžnik zanika obstoj temelja za nastanek terjatve, mu dokazov v tem izvršilnem postopku ni treba predlagati, saj je dokazno breme o tem na upniku (tako Ustavno sodišče RS v odločbi opr. št. Up-854/05 z dne 7. 2. 2007). Dolžnik je v ugovoru navedel pravna relevantna dejstva, s katerimi je zatrjeval drugačno zapadlost terjatve (ki je zato še bil ni dolžan plačati, zaradi česar upnik ni upravičen do zakonskih zamudnih obresti in stroškov vloženega predloga za izvršbo), in za svoje trditve tudi predlagal dokaze. Ni mogoče pritrditi pritožbi, da je ugovor dolžnika prepavšalen oziroma nekonkretiziran. Utemeljenosti navedb, s katerimi dolžnik izpodbija upnikovo terjatev, izvršilno sodišče v ugovornem postopku ne sme presojati, temveč mora le ugotoviti, ali so v ugovoru navedena pravno pomembna dejstva in predlagani dokazi, ki so v zvezi s pravno pomembnimi dejstvi. Takoj ko ugotovi, da je ugovor obrazložen, mora postopati v skladu z drugim odstavkom 62. člena ZIZ in odločitev o zahtevku in stroških prepustiti pravdnemu sodišču in se ne sme spuščati v presojo utemeljenosti dolžnikovih navedb. Strogost zahteve po obrazložitvi dolžnikovega ugovora je utemeljena v rednem izvršilnem postopku, ki je namenjen predvsem uveljavitvi upnikovih interesov. Slednji namreč že razpolaga z izvršilnim naslovom, ki dolžniku nalaga izpolnitev obveznosti, o kateri se je lahko dolžnik izjavil v kontradiktornem postopku pridobitve izvršilnega naslova. Izhodišče presoje pa je povsem drugačno v postopku izvršbe na podlagi verodostojne listine, v katerem je fazi dovolitve izvršbe pridružen še postopek za izdajo plačilnega naloga. Pri izvršbi na podlagi verodostojne listine bi zahteva po popolni sklepčnosti ugovora pomenila preveliko neravnotežje strank v korist upnika. Upnik izvršbo predlaga na podlagi verodostojne listine, brez njene predložitve in dodatne obrazložitve, pri čemer se preizkus sklepčnosti njegovega predloga ne opravi. Sodišče namreč sklep o izvršbi izda na podlagi podatkov, ki jih navede upnik v predlogu, in resničnosti njihove vsebine ne preverja (drugi odstavek 44. člena ZIZ).

10. Neutemeljeno pritožba izpodbija tudi odločitev v 3. točki izreka sklepa. Materialnopravno podlago za odločanje o izvršilnih stroških, katerih povrnitev zahteva upnik, predstavlja določba 38. člena ZIZ. Sodišče mora pri tem, ali je upnik upravičen od dolžnika zahtevati priglašene stroške postopka, presoditi, ali so izpolnjeni vsi pogoji za odmero stroškov, in sicer, ali so stroški postopka priglašeni pravočasno, ali so potrebni za izvršbo in ali so upniku dejansko nastali. Potrebni stroški pa so le tisti, ki se nanašajo na dejanje v postopku, s katerim je stranka uspešno zagotovila varstvo svojih pravic tudi z navajanjem relevantnih okoliščin, ki jih je sodišče upoštevalo pri svoji odločitvi. Utemeljenost upnikovega zahtevka za povrnitev stroškov odgovora na ugovor je zato treba presojati ne le po kriteriju uspeha, temveč tudi z vidika njegove vsebine in s tem prispevka k odločitvi o ugovoru. Upravičenost do povračila stroškov odgovora na ugovor se torej presoja tudi z vidika obrazloženosti dolžnikovih navedb v ugovoru ter z vidika, ali upnik v odgovoru na ugovor tem navedbam nasprotuje ali ne, ter ali so njegove trditve dejanske ali le materialnopravne narave, pri čemer se določeni stroški lahko izkažejo kot nepotrebni, čeprav jih stranka subjektivno drugače ocenjuje. Če odgovor na ugovor ne prispeva k odločitvi sodišča o ugovoru, stroškov takšnega odgovora ni utemeljeno naložiti v plačilo dolžniku, pa čeprav je bil upniku ugovor poslan v odgovor. Upnik samo zaradi tega še ni pridobil pravice do povrnitve stroškov odgovora na ugovor. Upnik je bil v pozivu z dne 10. 2. 2023 po 57. členu ZIZ opozorjen, da naj se pri odgovoru omeji le na zatrjevano dejstvo plačila, s katerim je dolžnik izpodbijal dovolilni del1 sklepa o izvršbi. Upnik je glede tega zneska podal delni umik, torej njegov kasnejši odgovor na ugovor k sprejeti odločitvi ni prispeval in stroški zanj niso bili za izvršbo potrebni. Po pojasnjenem je sodišče druge stopnje pritožbo upnika zavrnilo in izpodbijani 2. in 3. točki izreka sklepa potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

11. Upnik je s pritožbo uspel le v neznatnem delu, zaradi katerega posebni stroški niso nastali, zato je sodišče druge stopnje glede na sprejeto odločitev presodilo, da sam krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena v zvezi s tretjim odstavkom 154. člena ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ). Tudi dolžnik sam krije svoje stroške odgovora na pritožbo, saj v njem ni navedel nobenih dejstev, ki sodišču druge stopnje še ne bi bila poznana in s katerimi bi pripomogel k rešitvi zadeve (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 155. člena ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ).

1 Za izpodbijanje naložitvenega dela sklepa o izvršbi ne veljajo določbe 57. člena ZIZ o predhodnem vročanju ugovora v odgovor (primerjaj prvi odstavek 61. člena ZIZ).