Jedro

O povrnitvi stroškov odloča sodišče na zahtevo stranke brez obravnave, zato je kot podlago za svojo odločitev uporabilo navedbe pravdnih strank v njunih pisnih vlogah. Pri njihovi analizi pa prezrlo, da toženkin odgovor na tožbo ni bil vročen tožeči stranki, predno je sodišče odločilo o stroških postopka. Pa vendar je sodišče prve stopnje svojo odločitev oprlo tudi na navedbe tožene stranke v odgovoru na tožbo. Tožeča stranka tako ni imela možnosti, da bi se z vsebino vloge seznanila in se o navedbah tožene stranke pred izdajo sklepa o stroških postopka izjavila. S tem je sodišče zagrešilo očitano absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep o stroških postopka v 2. točki sodbe Okrožnega sodišča v Ljubljani, opr. št. II 00/2022 z dne 26. 4. 2022, se razveljavi in se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je sklenilo, da mora tožeča stranka plačati toženi stranki pravdne stroške v višini 447,98 EUR s pripadki.

2. Odločitev sodišča po odvetniku iz vseh razlogov po 338. členu ZPP izpodbija tožeča stranka. Predlaga, da sodišče druge stopnje odločitev o stroških postopka spremeni tako, da tožeči stranki prizna povračilo stroškov postopka pred sodiščem prve stopnje s pripadki, prav tako tudi povrnitev stroškov pritožbenega postopka. V nadaljevanju navaja, da je v tožbi navedla, da je toženo stranko večkrat pozvala na izpolnitev njene obveznosti, sodišče pa je napačno sledilo neizkazanim navedbam tožene stranke v odgovoru na tožbo, ki ga je tožeči stranki vročilo šele skupaj s sodbo.

3. Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je odločitev, ki je sledila izdani sodbi na podlagi pripoznave oprlo na 157. člen Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), po katerem mora tožeča stranka povrniti pravdne stroške toženi, če ta ni dala povoda za tožbo in če je pripoznala tožbeni zahtevek v odgovoru na tožbo oziroma na glavni obravnavi, preden se je spustila v obravnavanje glavni stvari. Brez dvoma, morata biti oba predpisana pogoja podana kumulativno. Pri presoji katera stranka je dala povod za tožbo je poleg ostalih okoliščin primera relevantno predvsem, kaj tožeča stranka s tožbo zahteva od tožene.

6. Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu sicer načeloma pravilno upoštevalo navedena izhodišča. O povrnitvi stroškov odloča sodišče na zahtevo stranke brez obravnave (prvi odstavek 163. člena ZPP), zato je kot podlago za svojo odločitev uporabilo navedbe pravdnih strank v njunih pisnih vlogah. Pri njihovi analizi pa prezrlo, da toženkin odgovor na tožbo ni bil vročen tožeči stranki, predno je sodišče odločilo o stroških postopka. Pa vendar je sodišče prve stopnje svojo odločitev oprlo tudi na navedbe tožene stranke v odgovoru na tožbo. Tožeča stranka tako ni imela možnosti, da bi se z vsebino vloge seznanila in se o navedbah tožene stranke pred izdajo sklepa o stroških postopka izjavila. S tem je sodišče zagrešilo očitano absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

7. Sodišče druge stopnje je po navedenem ugodilo pritožbi na podlagi 3. točke 365. člena v zvezi s prvim odstavkom 354. člena ZPP in razveljavilo odločitev o stroških postopka in zadevo vrača sodišču prve stopnje, ki bo moralo pred ponovno odločitvijo o stroških postopka pravdnima strankama omogočiti pravico do izjave v postopku. Njune navedbe bo moralo skrbneje oceniti.

8. Izrek o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP).