Jedro

Ker ni bilo storjeno tako motilno dejanje, kot je opisano v tožbenem zahtevku (gradbeni poseg na zemljišču tožeče stranke), ampak drugačno dejanje drugje (na zemljišču tožene stranke), je že zaradi tega tožbeni zahtevek utemeljeno zavrnjen.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo zahtevek tožeče stranke na ugotovitev motenja posesti tožnika s strani toženca, vzpostavitev v prejšnje stanje in prepoved bodočega poseganja v tožnikovo posest. Zoper sklep je tožeča stranka vložila pritožbo iz razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava. Stranka navaja, da sodišče ni upoštevalo njenih navedb, da je predmet motitvenega dejanja poseg toženca, ki ni ureditev parkirišča, ampak poseg v nadaljevanju do objekta, ki je last tožeče stranke in ki leži na parc. št. 4 k.o. L.... Tožena stranka je dvignila teren ter s tem tožniku onemogoča dostop do njegovih objektov in povzročila tožniku zamakanje. Sodišče tudi ni izvedlo predlaganega dokaza ogleda na kraju samem, kjer bi med drugim ugotovilo, da je toženčevo ravnanje izven meja dovoljenega ravnanja ter, da ni imel dovoljenja ter soglasja tožnika kot soposestnika na parceli, ki je javna pot. Prav tako navaja, da tožena stranka do danes ni uredila odvodnjavanja, vzrževalnih del ter ograje. Pritožba ni utemeljena. Prvostopno sodišče je pravilno ugotovilo, da motenje posesti, kot je to zapisano v tožbenem zahtevku, ne obstaja. Tožnik v svojem pričevanju sam navaja, da tožena stranka ni gradila na posesti tožnika (parc. št. 4 k.o. L...), saj je bilo parkirišče z robniki zgrajeno na zemljišču tožene stranke (parc. št. 100/1 k.o. L...), vmes med tem zemljiščem in tožnikovo parcelo pa je še javna pot (parc. št. 1166/1 k.o. L...). Isto izhaja tudi iz predloženih listin in je dobro razvidno s fotografij (B2, B3), tako da predlagani ogled ni bil potreben. Ker torej ni bilo storjeno tako motilno dejanje, kot je opisano v tožbenem zahtevku (gradbeni posegi na nepremičnini tožeče stranke, to je parc. št. 4 k.o. L...), ampak drugačno dejanje drugje (na zemljišču tožene stranke), je že zaradi tega tožbeni zahtevek utemeljeno zavrnjen. Posestno varstvo se ne more uveljavljati proti motitelju, če je svet, na katerem se motilno dejanje zgodi, v motiteljevi posesti. Enako velja tudi, če je svet, na katerem se motilno dejanje zgodi, javno dobro. Na javnem dobru nihče ne more pridobiti posesti, torej tudi nihče ne more uživati posestnega varstva. Zato je prvostopno sodišče pravilno ugotovilo, da tožniku proti ravnanju toženca, ki se ni zgodilo, na svetu, ki je v tožnikovi posesti, ne more nuditi posestnega varstva. Ko pa tožeča stranka v pritožbi zatrjuje, da naj bi bil poseg tožene stranke v nadaljevanju do objekta tožeče stranke (ne na parkirišču), je taka trditev nesmiselna, saj je tožena stranka opravila samo obnovo parkirišča in nič drugega. Od parkirišča do zemljišča oz. stavb tožeče stranke je še kakšen meter široka javna pot (parc. št. 1166/1 in 1166/2), kar je tožnik izrecno izpovedal in kar se vidi na fotografijah. Na javni poti pa tožnik ne more imeti posesti in tudi ne posestnega varstva. Glede na navedbe tožnika, da mu toženčevo ravnanje povzroča zamakanje, je treba povedati, da v sporih zaradi motenja posesti sodišče ne ugotavlja škode (oz. imisij) in so odškodninski zahtevki ali zahtevki zaradi neutemeljenih vznemirjanj prepovedani (426. čl. Zakona o pravdnem postopku - ZPP/99). Tožnik še navaja, da se toženec ni držal odobrenega projekta, kar pa obravnava, ocenjuje in odloča upravni organ in ne sodišče v pravdi zaradi motenja posesti. Sodišče se omeji na ugotovitev posesti in posega v to posest. Pritožbeno sodišče zato zaključuje, da je prvostopno sodišče pravilno ugotovilo dejansko stanje in pravilno uporabilo materialno pravo in tudi ni storilo nobene od bistvenih krštitev določb postopka iz drugega odst. 339. čl. ZPP. Zato je pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. tč. 365. čl. ZPP).