Jedro

Ničnostne razloge bo treba ugotavljati za vsakega od sprejetih sklepov, za katere je tožeča stranka zatrjevala, da so nični. Pomemben ničnostni razlog je naveden v 4. alineji 390. čl. ZGD-1 in sicer, če je sklep po svoji vsebini v nasprotju z moralo ali javnim redom.

Le pri presoji izpodbojnosti sklepov skupščine bo prišlo v poštev vprašanje ali bi bili izpodbijani sklepi sprejeti tudi tedaj, če bi družbenik E.Š. glasoval le s 124 glasovi, neupoštevaje glasove, ki jih je prejel na podlagi ugotovljene nične pogodbe o prodaji in nakupu poslovnih deležev.

Četudi manjka tožbeni zahtevek na ugotovitev ničnosti, po stališču sodne prakse sodišče zahtevku na razveljavitev pogodbe mora nuditi pravno varstvo. Izpodbojnost je namreč manjša napaka od ničnosti.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in se zadeva vrne prvostopenjskemu sodišču v novo sojenje.

O pritožbenih stroških bo odločeno s končno odločbo.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je razsodilo, da se razveljavijo sklepi skupščine družbe z dne 23.10.2003 o: - višini poslovnih deležev v družbi po izvršenih kupoprodajah družbenikom E.Š., D.Š., F.B., D.G., I.G., Š.J.N., J.K., I.M., S.P., A.P., M.K., S.Z., O.B., K. d.d., D. d.d., Q. d.o.o. in o uskladitvi osnovnega deleža z osnovnim kapitalom družbe (točka 1); - o razrešitvi D.K. kot direktorja družbe R.B. in o imenovanju E.Š. za direktorja družbe R. B. (točki 2 in 3 sklepa); - o spremembi družbene pogodbe (4. točka izreka).

Sklenilo je, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki povrniti stroške pravdnega postopka v znesku 3.109,82 EUR v roku 15-ih dni po prejemu pisnega odpravka sodbe, po poteku tega roka z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva zamude dalje do plačila.

Proti sodbi se je tožena stranka pravočasno pritožila iz vseh pritožbenih razlogov po 1. odst. 338. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Sodišču druge stopnje je predlagala naj pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne prvostopenjskemu sodišču v novo odločanje. Zahteva le povrnitev pritožbenih stroškov.

Tožeča stranka je na pritožbo odgovorila in predlagala zavrnitev pritožbe ter potrditev izpodbijane sodbe. Zahtevala je povrnitev stroškov postopka z odgovorom na pritožbo.

Pritožba je utemeljena.

V razlogih izpodbijane sodbe prvostopenjsko sodišče le povzema razloge sodbe Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. I Cpg 1686/2004 z dne 16.5.2006. S slednjo sodbo je bila pravnomočno ugotovljena ničnost pogodbe o prodaji in nakupu poslovnih deležev, ki so jo sklenile pogodbene stranke K.H. d.d., P.N. d.o.o., S. d.d. in E.Š. (primerjaj v prilogi spisa A/8, stran 2, točka 1.2.). Omenjena sodba Višjega sodišča v Ljubljani je predstavljala odločitev o predhodnem vprašanju za ta postopek v smislu 13. čl. ZPP. S povzemanjem razlogov omenjene sodbe o nični pridobitvi dodatnih 331 glasov E.Š. na podlagi nične pogodbe o prenosu poslovnih deležev, je prvostopenjsko sodišče razložilo, da so hkrati nični tudi vsi skupščinski sklepi, za katere je glasoval omenjeni družbenik in so zapisani v notarskem zapisniku skupščine z dne 23.10.2003. Ti razlogi pa so pomanjkljivi. Prvostopenjsko sodišče ni obrazložilo zakaj so "nični" sklepi skupščine o spremenjeni nominalni vrednosti poslovnih deležev posameznik družbenikov v družbi, o ničnosti razrešitve prejšnjega in imenovanju novega direktorja družbe ter o spremembi družbene pogodbe. Sodišče druge stopnje se strinja s pritožbeno trditvijo, da izpodbijane sodbe ni mogoče preizkusiti. Podana je torej absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 14. točki 2. odst. 339. čl. ZPP in s tem razveljavitveni razlog po 1. odst. 354. čl. ZPP.

Tožeča stranka je v tožbi ponudila trditveno podlago o ničnosti sklepov sprejetih na skupščini tožene stranke dne 23.10.2003. Ali so podani ničnostni razlogi, bo moralo prvostopenjsko sodišče presojati skladno 390. čl. ZGD-1. Ničnostne razloge bo treba ugotavljati za vsakega od sprejetih sklepov, za katere je tožeča stranka zatrjevala, da so nični. Pomemben ničnostni razlog je naveden v 4. alineji 390. čl. ZGD-1 in sicer, če je sklep po svoji vsebini v nasprotju z moralo ali javnim redom. Po teoriji so nični pravni posli (sklepi), ki so v nasprotju z ustavo, s prisilnim predpisi ali z moralnimi načeli. Gre torej za protiustavne, nezakonite in nemoralne pogodbe (sklepe), katerih učinkovanje želimo preprečiti z ničnostno sankcijo (primerjaj tudi Obligacijski zakonik s komentarjem, splošni del redaktorjev prof. dr. M.Juharta, doc. dr. Nine Plavšak, prva knjiga, stran 507 in dalje). Upoštevajoč vsa omenjena pravila pri ugotavljanju ničnosti sklepov bo treba v novem postopku uporabiti za konkretni primer.

Tožeča stranka je v trditveni podlagi tožbenih navedb navajala tudi razloge za izpodbojnost sklepov skupščine tožene stranke dne 23.10.2003. Če bo prvostopenjsko sodišče v novem postopku ugotovilo, da kateri izmed sklepov skupščine niso nični, naj na podlagi izvedene dokazne ocene materialnopravno presodi, ali so podani razlogi za izpodbojnost omenjenih sklepov skladno 395. in naslednjim členom ZGD-1. Le pri presoji izpodbojnosti sklepov skupščine bo prišlo v poštev vprašanje ali bi bili izpodbijani sklepi sprejeti tudi tedaj, če bi družbenik E.Š glasoval le s 124 glasovi, neupoštevaje glasove, ki jih je prejel na podlagi ugotovljene, že omenjene, nične pogodbe o prodaji in nakupu poslovnih deležev. Kot je bilo že povedano, se bo moralo prvostopenjsko sodišče s tem ugovorom tožene stranke ukvarjati le, če bo ugotavljalo izpodbojnost sklepov skupščine z dne 23.10.2003. Tožbeni zahtevek je tožeča stranka oblikovala kot razveljavitvenega in ne na ugotovitev ničnosti, kljub temu, da je navedla obe trditveni podlagi. Ne glede na to, da manjka tožbeni zahtevek na ugotovitev ničnosti, po stališču sodne prakse sodišče zahtevku na razveljavitev pogodbe mora nuditi pravno varstvo. Izpodbojnost je namreč manjša napaka od ničnosti. Če torej tisti, ki ima pravni interes na ugotovitev ničnosti, zahteva razveljavitev pogodbe in ne ugotovitve njene ničnosti, mu sodišče sme (in mora) nuditi pravno varstvo (primerjaj VSS II Ips v že citiranem komentarju Obligacijskega zakonika, stran 530).

Izrek o pritožbenih stroških temelji na 3. odst. 165. čl. ZPP. O pritožbenih stroških bo odločeno v končni odločbi.