Jedro

Osončenost zaradi nameravane rekonstrukcije objekta ne bo zmanjšana. Investitorka je namreč v zvezi s tem predložila strokovno mnenje o osončenju, iz katerega izhaja, da bosta objekta vzajemno in enakotrajno osončena vsaj 3 ure dnevno, kar je znotraj meja predvidenega osončenja, določenega v prostorskem aktu.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je prvostopni upravni organ investitorki A.A. izdal gradbeno dovoljenje za rekonstrukcijo stanovanjske hiše (to je za legalizacijo nadstrešnice) – manj zahtevnega objekta na zemljišču s parc. št. 1798/1 k.o. .., pod pogoji navedenimi v točkah I-V izreka izpodbijane odločbe. Navedeno odločitev je potrdilo tudi Ministrstvo za infrastrukturo in prostor s svojo odločbo št. 35108-365/2011/2-KJ z dne 22. 2. 2012. V obrazložitvi odgovarja na pritožbene ugovore. Ugotavlja, da je nadstrešnica zgrajena v tlorisni velikosti 4,2 m x 5 m, s streho enokapnico v naklonu 7°ob vhodni strani stanovanjskega objekta na zemljišču s parc. št. 1798/1 k.o. ... Zemljišče leži v prostorski planski enoti P 09-S, znotraj površin za stanovanje, v morfološki enoti (ME) – prostostoječa posamična gradnja, kjer posege v prostor ureja Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za območje urbanistične zasnove mesta Maribora (PUP). Po 10. členu PUP so v danem območju med drugim dovoljene tudi rekonstrukcije, zato je gradnja nadstrešnice v smislu rekonstrukcije objekta, s katero se velikost objekta ne spreminja, izvedene pa so njegove izboljšave brez povečanja prostornine objekta, v danem območju dovoljen poseg v prostor. Po 14. členu PUP se v dani morfološki enoti stavbe locirajo na parcelo v skladu z zahtevami o minimalnih odmikih od cest, sosednjih objektov in od mej gradbenih parcel. Dodatno pa je potrebno upoštevati še regulacijske elemente, prikazane v kartografskem delu PUP. Regulacijski elementi v karti 3, kjer leži sporno zemljišče, niso grafično določeni, zato je po 16. členu PUP pri legi stavb potrebno upoštevati prometno tehnične, požarno varnostne in sanitarno tehnične predpise. Za prostostoječe eno in dvostanovanjske stavbe je določen odmik vsaj 4 m ali manj s soglasjem lastnika sosednje gradbene parcele in odmik od zunanjega roba pomembnih prometnic 5 m, od cestišča manj pomembnih cest 4 m in od osi skrajnega tira železniške proge 15 m. Nadstrešnica jeklene izvedbe s sekundarnimi jeklenimi nosilci, izvedena na obstoječi armirano betonski konstrukciji s pomočjo sidrane tehnike, na mehansko odpornost in stabilnost objekta ne bo vplivala. Ob tem pa je z izgradnjo zadoščeno požarno varstvenim in sanitarno tehničnim predpisom po 16. členu PUP. Nadstrešnica ne meji na prometne ceste, je pa od zemljišča s parc. št. 1798/5 k.o. ..., na podlagi danega soglasja lastnika tega zemljišča, odmaknjena 1,18 m, kar je prav tako v skladu z določbo 16. člena PUP. Gradnja ne bo vplivala na faktor izrabe zemljišča, saj bo razmerje med bruto etažnimi površinami objekta nad nivojem terena in površino zemljišča gradbene parcele ostalo nespremenjeno. Novih komunalnih in električnih priključkov zaradi gradnje nadstrešnice ne bo, dostop in dovoz k objektu sta obstoječa in potekata po južni strani občinske ceste na zemljišču s parc. št. 3003 k.o. ..., s čimer je zadoščeno merilu in pogojem za urejanje komunalne in energetske infrastrukture, določenim v 34. in naslednjih členih PUP. Na objektu in na zemljišču investitorke so zagotovljena 3 parkirišča za osebna vozila, kar je v skladu s 27. členom PUP. Z gradnjo je zadoščeno tudi merilom in pogojem za varovanje okolja določenim v 40. in naslednjih členih PUP. V skladu z določbo 49. člena PUP je zagotovljena tudi minimalna osončenost. Objekt na navedenem zemljišču posredno meji na sporno nadstrešnico. Obe zemljišči razmejuje ozka pot na zemljišču s parc. št. 1798/5 k.o. ... K priloženemu strokovnemu mnenju z dne 11. 9. 2011, ki ga je izdelal sodni izvedenec za arhitekturo in gradbeništvo B.B., je razvidno, da osončenost objekta na zemljišču s parc. št. 1799 k.o. ..., zaradi zgrajene nadstrešnice na vzhodni strani objekta investitorke, ne bo poslabšana. Objekta bosta tako kot do sedaj, vzajemno in enakotrajno osenčena in oba osončena vsaj 3 ure dnevno, kar je znotraj meja predvidenega osončenja eno in dvostanovanjskih objektov določenih v 49. členu PUP. Tako so po oceni pritožbenega organa izpolnjeni vsi zakoniti pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja določeni v 66. členu Zakona o graditvi objektov (ZGO-1) in glede na navedeno je gradbeno dovoljenje pravilno in na zakonu utemeljeno. Ugovorov o nastali škodi zaradi toče na objektu tožnikov organ prve stopnje ni upošteval, saj nenadne in nepredvidene vremenske situacije ne morejo vplivati na izdajo gradbenega dovoljenja.

Tem navedbam se pridružuje tudi tožena stranka. V zvezi s pritožbenimi ugovori glede zmanjšana osončenja, tožena stranka navaja, da tožnika s svojimi navedbami nista mogla biti uspešna, saj o tem nista predložila nobenega dokaza. Investitorka pa je pred izdajo gradbenega dovoljenja predložila strokovno mnenje o osončenju njunega objekta, iz katerega je razvidno, da osončenje objekta pri tožniku zaradi gradnje nadstrešnice ne bo poslabšano. Ker tožnika nasprotnega dokaza o tem nista predložila, je prvostopni organ pravilno zavzel stališče, da gradnja na osončenje objekta tožnikov kot je to razvidno iz predloženega strokovnega mnenja, ne vpliva. Prav tako na odločitev o stvari ne morejo vplivati pritožbeni ugovori o tem, da mora investitorka odstraniti nadstrešnico v skladu z odločbo gradbenega inšpektorja, glede na to, da to ni stvar tega postopka. Glede ugovora o pozidanosti zemljišča investitorke tožena stranka pojasnjuje, da je nadstrešnica zgrajena nad obstoječo teraso in da torej ne vpliva na odstotek pozidanosti zemljišča. Prav tako na odločitev o sami stvari ne vplivajo ugovori o tem, da gre za neskladno gradnjo z izdanim gradbenim dovoljenjem, saj to ni stvar tega postopka, pač pa postopka gradbene inšpekcije. V ničemer pa ne drži ugovor, da je nadstrešnica od njunega zemljišča odmaknjena le 1,5 m. Iz ureditvene situacije lista 3 vodilne mape projekta je namreč razvidno, da je streha objekta tožnikov od meje zemljišča s parc. št. 1798/5 k.o. ..., ki razmejuje zemljišče investitorke in zemljišče tožnikov, odmaknjena v delu 4,36 m, v delu pa 5 m. Nadstrešnica investitorke neposredno ne meji na zemljišče tožnikov, kot to navajata tožnika in je glede na gornje navedbe zgrajena v večjem kot 1,5 m odmiku od njunega zemljišča. Zmotna je tudi trditev tožnikov, da gradnja nadstrešnic v danem območju po PUP ni dovoljen poseg v prostor, saj kot že zgoraj navedeno so v dani morfološki enoti po 10. členu PUP med drugim dovoljene rekonstrukcije objektov, kamor je šteti gradnjo sporne nadstrešnice, saj gre za tehnično izboljšavo objekta, s katero se niti velikost, niti prostornina objekta ne spreminjata.

Tožeča stranka s tožbo izpodbija navedeno odločitev in v njej ponavlja pritožbene ugovore, da nadstrešnica v najbližjem delu ni oddaljena od zemljišča tožeče stranke več kot 1,58 m, kar naj bi bilo razvidno iz geodetskega načrta dejanskega stanja, ki ga je izdelal geodet C.C. Nepopolno je bilo ugotovljeno tudi dejansko stanje glede osončenosti objekta. Iz strokovnega mnenja B.B. namreč ne izhaja, da je v poletnem solsticiju minimalna osončenosti vsaj 5 ur. Prav tako ni zadoščeno požarnim zahtevam, saj je celotna nadstrešnica obdana z leseno oblogo. Ponavlja tudi pritožbene ugovore, da je bil v zvezi z gradnjo nadstrešnice izrečen inšpekcijski ukrep in da je investitorka bila dolžna objekt nadstrešnice odstraniti do 20. 4. 2011. Zahteva, da sodišče tožbi ugodi in izpodbijano odločbo odpravi ter samo odloči o zadevi tako, da pritožbi tožeče stranke ugodi, oz. podrejeno, da izpodbijano odločbo odpravi ter zadevo vrne v ponovni postopek. Zahteva tudi povračilo stroškov postopka.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri izpodbijani odločbi iz razlogov, ki so razvidni iz njene obrazložitve in predlaga, da se tožba kot neutemeljena zavrne.

Tožba je bila poslana v odgovor tudi investitorki Dragici Holc, ki pa na tožbo ni odgovorila.

Tožba ni utemeljena.

Po presoji sodišča je odločitev organa prve stopnje, potrjena z odločitvijo organa druge stopnje, pravilna in zakonita, zato se sodišče sklicuje na razloge upravnih aktov obeh stopenj, s katerimi je pojasnjeno, zakaj so v zadevi izpolnjeni pogoji iz 66. člena Zakona o graditvi objektov (ZGO-1), ter jih ne ponavlja (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, ZUS-1).

V obravnavani zadevi je predmet presoje zakonitost izdanega gradbenega dovoljenja zaradi rekonstrukcije stanovanjske hiše, ki obsega gradnjo (legalizacijo) nadstrešnice (manj zahtevnega objekta) nad pritličjem stanovanjskega objekta (zgrajenega na podlagi dovoljenj izdanih v letih 1970 in 1978) na zemljišču s parc št. 1798/1 k.o. ... ZGO-1 rekonstrukcijo objekta opredeljuje v 7.2. točki prvega odstavka 2. člena kot spreminjanje tehničnih značilnosti obstoječega objekta in prilagajanje objekta spremenjeni namembnosti ali spremenjenim potrebam oziroma kot izvedbo del, s katerimi se bistveno ne spremeni velikost, spreminjajo pa se njegovi konstrukcijski elementi, zmogljivost ter izvedejo druge njegove izboljšave, pri čemer pri stavbah ne gre za bistveno spremembo v zvezi z velikostjo, če se njena prostornina ne spremeni za več kot 10%. Obseg vsebinskega preizkusa pogojev za izdajo gradbenega dovoljenja, ki jih mora izpolnjevati rekonstruirani objekt, pa je razviden iz 66. člena ZGO-1. V zadevi ni sporno, da leži zemljišče v prostorski planski enoti P 09-S znotraj površin za stanovanja, v morfološki enoti (ME) – prosto stoječa posamična gradnja, kjer posege v prostor ureja PUP. Po 10. členu PUP so v danem območju med drugim dovoljene tudi rekonstrukcije, zato je gradnja nadstrešnice, s katero se velikost objekta ne spreminja, izvedene pa so njegove izboljšave brez povečanja prostornine objekta, v danem območju dovoljen poseg. Sodišče pritrjuje tudi stališču tožene stranke, da osončenost zaradi nameravane rekonstrukcije na vzhodni strani objekta investitorke ne bo zmanjšana. Investitorka je namreč v zvezi z osončenjem objekta predložila strokovno mnenje o osončenju, iz katerega izhaja, da bosta oba objekta, tako kot do sedaj, vzajemno in enakotrajno osončena vsaj 3 ure dnevno, kar je znotraj meja predvidenega osončenja eno in dvostanovanjskih objektov določenih v 49. členu PUP. Sicer pa tožnika konkretnega dokaza o nasprotnem nista predložila. Prav tako tožnika ne moreta biti uspešna s trditvijo, da nadstrešnica investitorke v najbližjem delu ni oddaljena več kot 1,58 m, kar naj bi utemeljevala s priloženim geodetskim načrtom dejanskega stanja geodeta C.C. Tožnika sta te ugovore navajala že v pritožbenem postopku in tožena stranka jih je po presoji sodišča utemeljeno zavrnila. Iz ureditvene situacije lista 3 vodilne mape projekta, ki se nahaja v predloženih upravnih spisih, je namreč razvidno, da je streha objekta tožnikov od meje zemljišča investitorke odmaknjena 4,36 m oziroma 5,00 m, iz predloženega geodetskega načrta dejanskega stanja pa je razvidno, da je med hišama ozka 1,58 m široka pot za dostop do severne sosednje parcele. Neutemeljen je tudi tožbeni ugovor v zvezi z neupoštevanjem požarno varnostnih predpisov. Iz obrazložitev upravnih odločb in priložene projektne dokumentacije izhaja, da je nadstrešnica jeklene izvedbe s sekundarnimi jeklenimi nosilci, izvedena na obstoječi armirano betonski konstrukciji, da je na že obstoječem objektu negorljiva fasada, pri gradnji so uporabljeni težko gorljivi materiali, nadstrešnica pa tudi ne bo priključena na električno omrežje. Prav tako na odločitev o stvari ne morejo vplivati ugovori, da gre za neskladno gradnjo z izdanim gradbenim dovoljenjem, saj to ni stvar tega postopka, pač pa postopka gradbene inšpekcije.

Iz navedenih razlogov sodišče ugotavlja, da je odločitev tožene stranke pravilna in zakonita, zato je tožbo zavrnilo kot neutemeljeno (prvi odstavek 63. člena ZUS-1).

V primeru, če sodišče tožbo zavrne, trpi po četrtem odstavku 25. člena ZUS-1 vsaka stranka svoje stroške postopka.