Jedro

V obravnavanem primeru je glede na obseg in obliko odobrene brezplačne pravne pomoči kot zadnje opravilo iz odobrenega obsega šteti vročitev sodbe tožeči stranki.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je Okrožno sodišče v Novi Gorici, predlog tožnice za izplačilo nagrade in stroškov po napotnici Bpp ... z dne 15. 5. 2006, zavrglo kot prepozen. Z odločbo Okrožnega sodišča v Novi Gorici, opr. št. Bpp ... z dne 15. 5. 2006 je sodišče prosilcu A.A. dodelilo izredno obliko brezplačne pravne pomoči v obsegu pravnega svetovanja in zastopanja v postopku pred sodiščem na prvi stopnji ter kot oprostitev plačila stroškov postopka v kazenski zadevi Okrožnega sodišča v Novi Gorici, opr. št. K .... Za izvajanje brezplačne pravne pomoči je bila določena tožnica. V zadevi je bila izdana napotnica Bpp ... dne 15. 5. 2007, ki jo je tožnica dne 3. 9. 2007 vrnila. Sodišče je po vpogledu v spis Bpp ... in napotnico, spis opr. št. K ... ter po opravljenih poizvedbah na Okrožnem sodišču v Novi Gorici ugotovilo, da je tožnica prejela sodbo dne 20. 8. 2006, napotnico pa je vrnila dne 3. 9. 2007, zato je njen predlog za izplačilo nagrade in stroškov po navedeni napotnici prepozen. Iz spisa in napotnice izhaja, da je bila napotnica izdana za pravno svetovanje in zastopanje v postopku pred sodiščem na prvi stopnji v kazenski zadevi Okrožnega sodišča v Novi Gorici opr. št. K … . Sodišče je štelo, da je bila napotnica popolna z dnevom, ko je odvetnica prejela sodbo v navedeni zadevi, saj je bila s tem opravljena storitev, določena v odločbi o odobritvi brezplačne pravne pomoči in opravljena je bila storitev, določena v napotnici (točka 5). Takrat so bili znani tudi stroški izvajanja pravne pomoči po predmetni napotnici. Določba 40. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (Uradni list RS, št. 96/04, v nadaljevanju ZBPP – UPB 1) določa način in roke vračila napotnice, obveznost odvetnice vrniti napotnico službi za brezplačno pomoč pa izhaja iz 13 točke napotnice. Odvetnica in upravičenec sta se namreč dogovorila o obveznosti izvajalke (odvetnice) za vrnitev napotnice službi za brezplačno pravno pomoč. Iz potrdila o prejemu napotnice izhaja, da je naslovno sodišče napotnico prejelo 3. 9. 2007, to je po poteku 8 dnevnega roka, določenega v 40. členu ZBPP – UPB 1, ki ga je sodišče štelo od 20. 8. 2007, ko je odvetnica prejela sodbo Okrožnega sodišča v Novi Gorici v kazenski zadevi opr. št. K ....

Tožeča stranka vlaga tožbo v upravnem sporu, ker je izpodbijani sklep v nasprotju z materialnim pravom. Stališče tožene stranke, ki ga je zavzela v izpodbijanem sklepu, da je šteti dan vročitve prvostopne sodbe v kazenskem postopku odvetnici kot merodajen za začetek teka 8 dnevnega roka, določenega v 40. členu ZBPP – UPB 1 nima opore v materialnem pravu in je tudi v nasprotju s podatki v spisu, to je z odločbo o odobritvi brezplačne pravne pomoči. Obseg pooblastil za posamezno obliko odobrene brezplačne pravne pomoči se ne presoja po določbah ZBPP – UPB 1, temveč po materialnem pravu, ki velja za konkretno zadevo (obliko pravne pomoči). V obravnavanem primeru je bila prosilcu odobrena pravna pomoč v kazenskem postopku pred sodiščem prve stopnje in se obseg danih pooblastil presoja po določbah ZKP. Kazenski postopek pred sodiščem prve stopnje se ne konča (in se tudi ni) z vročitvijo prvostopne sodbe odvetnici (prosilcu), pač pa z dnevom, ko je zadeva odstopljena v obravnavanje sodišču druge stopnje. Do tedaj imajo stranke v kazenskem postopku na prvi stopnji še vrsto upravičenj (pravico do proučitve sodbe, do pravnega sredstva, ki je bilo v konkretnem primeru tudi vloženo, do odgovora na pravno sredstvo...). Storitve izvajalca Bpp v postopku pred sodiščem na prvi stopnji se torej ne zaključijo z vročitvijo sodbe in takrat stranki ne moreta vedeti ali bo postopek končan ali ne, vse dokler se ne iztečejo roki, ki jih določa ZKP za nadaljnja procesna dejanja na prvi stopnji. V obravnavanem primeru je tožnica dne 12. 6. 2007 napovedala pritožbo in je bilo že tedaj jasno, da se postopek na prvi stopnji ne bo končal z vročitvijo sodbe temveč, da se bo nadaljeval z vložitvijo pritožbe, s proučitvijo morebitnega odgovora tožilca na pritožbo, s preverjanjem sodišča ali je pritožba pravočasna in dopustna. Na podlagi navedenega 8 dnevni rok po 40. členu ZBPP – UPB 1 ne more začeti teči, dokler se ne iztečejo roki, ki veljajo za procesna dejanja na prvi stopnji za odobreno obliko pravne pomoči in je stališče, ki ga je zavzela toženka v izpodbijanem sklepu povsem pavšalno. Upoštevajoč 26. in 28. člen ZBPP – UPB 1 tožena stranka prosilcu ni odobrila pravne pomoči v postopku na obeh stopnjah (kar naj bi praviloma veljalo), temveč je obseg pravne pomoči omejila na postopek na prvi stopnji, pri čemer pa se odobritev nanaša na celoten postopek (kar jasno izhaja iz odločbe same) in ne le na posamezen del oziroma fazo postopka, kajti vročitev prvostopne sodbe je le faza postopka na prvi stopnji. Kolikor bi šlo za omejitev na posamezno fazo postopka bi moralo biti v odločbi izrecno navedeno, da je prosilcu za brezplačno pravno pomoč odobrena za zastopanje pred sodiščem na prvi stopnji do vročitve sodbe. Sklepno tožnica sodišču predlaga, da izpodbijani sklep odpravi in zadevo vrne v nov postopek toženi stranki.

V odgovoru na tožbo tožena stranka vztraja pri razlogih izpodbijanega sklepa in navaja, da je po oceni tožene stranke z vročitvijo sodbe strankam konzumiran obseg storitev, za katere je bila dodeljena brezplačna pravna pomoč, to je pravno zastopanje in svetovanje na prvi stopnji. Napoved pritožbe, pritožba oziroma odgovor na pritožbo se upoštevaje dosedanjo prakso dodeljevanja brezplačne pravne pomoči nanaša že na storitev pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem na drugi stopnji, za kar bi morala biti stranki odobrena brezplačna pravna pomoč posebej ali že v začetku v isti odločbi, kar pa ni bila. Teh storitev pa na podlagi predmetne odločbe o dodelitvi brezplačne pravne pomoči zagovornica ni bila pooblaščena opraviti. Da pravno svetovanje in zastopanje na prvi stopnji ne obsega napovedi pritožbe oziroma sestave pritožbe gre utemeljiti s tem, da mora sodišče pri odločanju o dodelitvi brezplačne pravne pomoči presojati tudi okoliščine v smislu 24. člena ZBPP – UPB 1 (da zadeva ni očitno nerazumna, ima verjeten izgled za uspeh itd.), ocena teh okoliščin pa je nedvomno potrebna pred odločanjem o vložitvi pritožbe oziroma napovedi slednje. Zato sodišču predlaga, da tožbo kot neutemeljeno zavrne.

Tožba ni utemeljena.

Sodišče se strinja z razlogi izpodbijane odločitve in se v izogib ponavljanju nanje sklicuje (2. odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu – Uradni list RS, št. 105/06, v nadaljevanju ZUS-1). Iz odločbe št. Bpp ... z dne 15. 5. 2006 je jasno razvidno, da se je upravičencu priznala brezplačna pravno pomoč v obsegu pravnega svetovanja in zastopanja v postopku pred sodiščem na I. stopnji, ter kot oprostitev plačila stroškov postopka iz 2. odstavka 92. člena Zakona o kazenskem postopku, v kazenski zadevi Okrožnega sodišča v Novi Gorici, opr. št. K ... (enako izhaja iz točke 5 napotnice). Tudi po presoji sodišča je v obravnavanem primeru glede na obseg in obliko odobrene brezplačne pravne pomoči kot zadnje opravilo iz odobrenega obsega šteti vročitev sodbe tožeči stranki, to je 20. 8. 2007. Nima prav tožnica, ko zatrjuje, da je bil upravičencu v okviru določenega obsega brezplačne pravne pomoči za pravno svetovanje in zastopanje v postopku pred sodišči na prvi stopnji v kazenski zadevi Okrožnega sodišča v Novi Gorici opr. št. K ... mogoče šteti, da se ta obseg ni zaključil z vročitvijo sodbe, ampak da odobrena brezplačna pravna pomoč vključuje tudi nadaljevanje postopka z vložitvijo pritožbe in drugih procesnih dejanj, ki se nanašajo na pravno sredstvo in da se postopke na prvi stopnji zaključi šele s predložitvijo spisa pritožbenemu organu. Takšen obseg odobrene brezplačne pravne pomoči, kot ga razlaga tožnica tudi ne izhaja iz odločbe o odobritvi. Kaj je treba upoštevati pri presoji dodelitve brezplačne pravne pomoči izhaja iz 24. člena ZBPP – UPB 1, način dodelitve pa je določen v 26. členu istega zakona. Med drugim je govora o pravnem zastopanju pred sodišči na prvi stopnji, posebej pa je predvideno zastopanje pred sodišči na drugi stopnji, v zvezi z izrednimi pravnimi sredstvi, ustavno pritožbo... Odobrijo se torej posamezne faze pomoči, za vsako pa je potrebna presoja v smislu 24. člena ZBPP – UPB 1. Res je sicer, da je treba presojati obseg odobrene brezplačne pravne pomoči glede na postopek, v katerem se upravičenec obravnava, torej v obravnavanem primeru kazenski postopek. Vendar pa po presoji sodišča ni dvoma o tem, da je bil obseg odobrene brezplačne pravne pomoči v postopku pred sodiščem na prvi stopnji zaključen z vročitvijo sodbe tožnici. Kolikor izvajalec storitve opravi kake druge storitve, ki niso v okviru obsega odobrene brezplačne pravne pomoči, to ne more storiti v breme organa za brezplačno pravno pomoč oziroma javnih sredstev. 8 dnevni rok je tako začel teči dne 20. 8. 2007 in je zato napotnica, ki jo je tožnica vrnila dne 3. 9. 2007 prepozna glede na določbo 40. člena ZBPP – UPB 1. Po povedanem je odločitev tožene stranke pravilna in na zakonu utemeljena, tožbeni ugovori pa neutemeljeni, zato je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi 1. odstavka 63. člena ZUS-1.