Jedro

Tako sodna izvedenka MDPŠ kot izvedenski organ sta skozi pisna izvedenska mnenja in njihove dopolnitve pri tožnici ugotovila preostalo delovno zmožnost v okviru III. kategorije invalidnosti. Bistvena značilnost dokaza z izvedencem je zagotoviti sodišču znanje, ki ga to nima in brez katerega odločitev v sporu ni mogoča in objektivizacija preostalih dokazov.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje.

II. Stroške pritožbe nosi tožeča stranka sama.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo odpravilo odločbi toženca št. zadeve: ..., št. dosjeja: ... z dne 29. 6. 2018 in odločbo št. zadeve ..., št. dosjeja: ... z dne 31. 1. 2018 ter tožnico s 24. 1. 2018 razvrstilo v III. kategorijo invalidnosti zaradi posledic bolezni. Priznalo ji je pravico do dela s krajšim delovnim časom 4 ure dnevno 20 ur tedensko na drugem delovnem mestu s stvarnimi razbremenitvami. Tožencu je naložilo, da o pravici, odmeri in izplačevanju delnega nadomestila odloči s posebno odločbo, zahtevek tožnice za razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti ter priznanje pravice do invalidske pokojnine pa zavrnilo. Hkrati je tožencu naložilo povrnitev stroškov postopka tožnice v znesku 1.323,76 EUR v roku 15 dni.

2. Zoper zavrnilni del sodbe in odločitev o stroških postopka se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje tožnica. Predlaga, da pritožbeno sodišče sodbo spremeni tako, da v celoti ugodi tožbenemu zahtevku za ravrstitev v I. kategorijo invalidnosti, ji prizna pripadajoče pravice ter ji posledično prizna višje stroške zastopanja. Podrejeno predlaga, da sodbo v izpodbijanem delu razveljavi ter vrne prvostopnemu sodišču v ponovno odločanje z ustrezno stroškovno posledico. Tožnica ne soglaša z ugotovitvijo sodišča, da pri njej ne obstoji I. kategorija invalidnosti, saj sodišče ni izvedlo vseh predlaganih dokazov, da bi lahko ugotovilo popolno in resnično dejansko stanje. Dalj časa trajajoče psihične težave tožnici onemogočajo opravljanje kakršnegakoli dela že od 24. 1. 2018 dalje. Odločitev o tožničinih psihičnih težavah je sodišče napačno oprlo predvsem na mnenje sodne izvedenke psihiatrinje, saj ni opravilo presoje tožničinega stanja z drugim izvedencem. To bi bilo glede na ugotovitve psihološkega pregleda 6. 7. 2017 in 25. 8. 2021 potrebno, ker je toženec tožnico z 31. 5. 2021 razvrstil v I. kategorijo invalidnosti. Dokazni predlog o angažiranju novega izvedenca psihiatrije je sodišče zavrnilo, ker naj bi bili ugovori tožnice neutemeljeni in je mnenje dr. A. A. sprejelo. Sklicevalo se je na dolgoletne izkušnje imenovane sodne izvedenke v svoji stroki. Sodna izvedenka ni nezmotljiva. Če bi odločitev sodišča obveljala, bi to posledično pomenilo, da se mnenj sodnih izvedencev, ki imajo dolgoletne izkušnje, ne sme primerjati, kar bi bilo zelo nevarno za pravno varnost. Sodišče je pri zavrnitvi dokaznega predloga o novem izvedencu s področja psihiatrije le prepisalo določbe ZPP. Ne gre zgolj za tožničino nestrinjanje z mnenjem, saj je tožnica podala jasne, konkretne pripombe in obrazloženo predlagala angažiranje novega izvedenca psihiatrične stroke. Sodišče je zavrnilo tudi dokazni predlog za zaslišanjem klinične psihologinje B. B., ker naj ne bi imela medicinske izobrazbe in ne more podajati psihiatrične ocene za tožnico. Klinična psihologinja res nima medicinske izobrazbe, kljub temu pa ni njeno mnenje nič slabše od drugih izvedenih dokazov. Klinična psihologinja je podala pisno izjavo in bi jo sodišče moralo zaslišati že iz tega razloga, zato je storjena kršitev določb pravdnega postopka. Predlagana priča bi izpovedala o odločilnih dejstvih, ki so potrebna za odločitev v tem postopku.

Tožnica je v postopku pred sodiščem prve stopnje večkrat izpostavila izvide klinične psihologinje B. B. z dne 25. 8. 2021 in 6. 7. 2017, ki si jih sodišče razlaga po svoje. Nekritično je sodišče sprejelo izvedenkino razumevanje teh izvidov. Vsebina obeh izvidov je enaka, saj je klinična psihologinja pri tožnici ugotovila enake težave v letu 2017 in v letu 2021. Iz izvida z dne 6. 7. 2017 izhaja, da tožnica že v letu 2017 ne zmore delovnih obremenitev, kar pomeni, da tožnica ni bila zmožna za delo že v letu 2017. Iz izvida z dne 25. 8. 2021 jasno izhaja, da klinična psihologinja ponovno ocenjuje, da tožnica ni več sposobna za opravljanje dela. Zaključek je, da tožnica ni bila zmožna za delovne obremenitve tako v letu 2017 kot v letu 2021, zato je vsakršno drugačno tolmačenje sodne izvedenke nesprejemljivo. Tako v letu 2017 kot v letu 2021 je bila tožnica pri klinični psihologinji pregledana. Izpostavljene so bile hude težave s pozornostjo, pomnenjem, psihomotorično upočasnjenostjo. Zabeleženo je bilo, da težave vztrajajo, kar pomeni, da so obstajale že leta 2017. Leta 2021 je bilo mogoče le opaziti dodatno poslabšanje razpoloženjske problematike in znižane prilagoditvene adaptacijske sposobnosti. Pri tožnici ne gre zgolj za zdravljenje pri klinični psihologinji, temveč se je tožnica ves čas zdravila pri psihiatru. Tožnica je bila od leta 2015 zaradi ponavljajoče se simptomatike kronične utrujenosti in nespečnosti, strahu in stiske pred prihodnostjo zaradi realnih, somatskih in kroničnih bolečin deležna kontinuiranega zdravljenja pri psihiatru. Tožnici je bila priznana I. kategorija invalidnosti tudi zaradi ponavljajoče se depresivne motnje, ki je od leta 2015 praktično enaka. Klinična psihologinja je ugotovila izčrpanost prilagoditvenih potencialov kot psihiater, dodatno je v letu 2021 ugotovila še znižane prilagoditvene oziroma adaptacijske sposobnosti, kar pomeni, da so obstajale že leta 2017. S strani psihiatra je imela predpisana zdravila od leta 2015 dalje, od leta 2017 dalje pa ima predpisana enaka zdravila za zdravljenje psihičnih težav. Tožnica je prejamala medikamentno terapijo več kot 16 mesecev, preden je bila v letu 2018 pregledana pri tožencu. Takrat ni bilo navedeno, da tožničino zdravljenje s področja psihiatrije ni zaključeno. Potreba po nadaljnjem zdravljenju se je nanašala na fizične težave. Izvedensko mnenje ni logično, ni prepričljivo niti ni izvedenka podala jasnih argumentov za svoje stališče. Posledično je napačna odločitev o stroških postopka, ko je sodišče ocenilo uspeh tožnice na 50 %. Toženec je v upravnem postopku odločil, da zdravljenje ni končano in da tožnica nima pravic iz invalidskega zavarovanja, kar je napačno. Tožnica je bila razvrščena v III. kategorijo invalidnosti in na tej podlagi so ji priznane pravice, zavrnjen je bil le zahtevek za priznanje I. kategorije. Zahteva povrnitev stroškov pritožbe.

3. V odgovoru na pritožbo toženec, ki soglaša z odločitvijo sodišča, poudarja, da je bila tožnica v kasnejšem invalidskem postopku pri tožencu že invalidsko upokojena. Z odločbo z dne 18. 10. 2021 je bila razvrščena v I. kategorijo invalidnosti zaradi posledic bolezni s priznano pravico do invalidske pokojnine od 31. 5. 2021. S pravnomočno odločbo z dne 23. 12. 2022 ji je bila odmerjena invalidska pokojnina, ki se ji izplačuje od 1. 12. 2021 dalje. Tožnica zoper navedeni odločbi ni vložila pravnih sredstev, kar pomeni, da tožnica soglaša z datumom nastanka I. kategorije invalidnosti 31. 5. 2021, priznanjem in izplačevanjem invalidske pokojnine. Za vodenje tega postopka nima več interesa, saj ne more pridobiti več pravic kot jih ima. Tožnica je bila do začetka izplačevanja invalidske pokojnine vključena v obvezna zavarovanja in ji pred 1. 12. 2021 ni mogoče priznati in izplačevati invalidske pokojnine.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani del sodbe v mejah uveljavljanih pritožbenih razlogov in po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka naštete v drugem odstavku 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, v nadaljevanju: ZPP) in na pravilno uporabo materialnega prava. Ugotovilo je, da sodišče prve stopnje ni storilo zatrjevanih niti drugih procesnih kršitev iz drugega odstavka 339. člena ZPP, na katere je potrebno paziti po uradni dolžnosti. Pritožbeno sodišče soglaša z dejanskimi ugotovitvami in razlogovanjem sodišča prve stopnje. Sodba je utemeljena z odločilnimi dejanskimi in pravno pravilnimi razlogi. Sodišče je po izvedenem dokaznem postopku ugotovilo, da pri tožnici delovna zmožnost obstoji v okviru III. kategorije invalidnosti.

6. V pritožbeni obravnavi ostaja sporno, ali je pri tožnici do referenčnega datuma1 prišlo do izpolnitve zakonskega dejanskega stanu 1. alineje drugega odstavka 63. člena ZPIZ-2 (Ur. l. RS, št. 96/2012 s spremembami).

7. Neutemeljen je pritožbeni očitek zmotne dokazne ocene, ker sodišče ni izvedlo vseh predlaganih dokazov2 in posledično napačne uporabe materialnega prava. Sodišče je ugotovilo vsa odločilna in pravotvorna dejstva v tem sporu. Pritožbeno sodišče soglaša z dokazno oceno sodišča, ki jo je oprlo na izvedensko mnenje MDPŠ z dne 19. 8. 2019, na dopolnilni izvedenski mnenji MDPŠ z dne 7. 3. 2020, in z dne 9. 6. 2020, pisno mnenje izvedenskega organa z dne 30. 1. 2022, ustno dopolnitev izvedenskega mnenja članice izvedenskega organa s področja psihiatrije.

8. Pritožničin ugovor o neustrezni specialnosti imenovanih sodnih izvedencev v tem sporu je brez osnove. Utemeljena je pritegnitev sodne izvedenke medicine dela, prometa in športa, ki kot strokovnjak sooča zdravstveno stanje zavarovanca na eni strani, na drugi strani pa obremenitve in škodljivosti na delovnem mestu. Tako sodna izvedenka MDPŠ kot izvedenski organ sta skozi pisna izvedenska mnenja in njihove dopolnitve3 pri tožnici ugotovila preostalo delovno zmožnost v okviru III. kategorije invalidnosti.4 Bistvena značilnost dokaza z izvedencem je zagotoviti sodišču znanje, ki ga to nima in brez katerega odločitev v sporu ni mogoča in objektivizacija preostalih dokazov.5

9. Sodni izvedenec je tisti, ki ugotavlja zdravstveno stanje zavarovanke in v tej povezavi njeno preostalo delovno zmožnost glede na referenčni datum.6 Relevanten odraz kliničnega stanja tožnice kot temelj ocene delovne zmožnosti s strani izvedenca za MDPŠ je pogojen z vpogledom v celotni zdravstveni karton (medicinsko dokumentacijo), iz katerega je jasno razviden časovni potek zdravstvenih težav in zdravljenje teh težav, sprememba terapije in potrebna diagnostika.7 Pri oceni delazmožnosti sodni izvedenec ovrednosti ugotovitve lečečih specialistov, glede na kriterije, ki so določeni pri ugotavljanju invalidnosti. Sodna izvedenka MDPŠ je upoštevajoč izkazan tožničin funkcijski status v povezavi z medicinskimi izvidi ugotovila njeno preostalo delovno zmožnost. Tožničina pravica predlagati izvedbo dokazov sodišče zavezuje, da dokaze, ki so bistveni za ugotovitev odločilnih dejstev izvede, vendar dokaznim predlogom ni dolžno brezpogojno slediti, če oceni, da njihova izvedba na odločitev ne more imeti vpliva.

10. Zavrnitev dokaznih predlogov mora sodišče obrazložiti in slednje je razvidno predvsem iz 19. točke obrazložitve. Tudi pritožbeno sodišče soglaša, da ni podlage za imenovanje drugega izvedenca specialista psihiatrije in ortopedije. Sodišče je upoštevajoč tožničine ponavljajoče se pripombe izvedlo obširen dokazni postopek,8 zato je neustrezen pritožbeni ugovor o nepopolno ugotovljenem dejanskem stanju, zaradi opustitve izvedbe dokaza z novimi izvedenci. Imenovani izvedenci so pri podaji izvedenskega mnenja upoštevali ugotovitve klinične psihologinje,9 do katerih se je članica izvedenskega organa s področja psihiatrije tudi izrecno opredelila. Sodna izvedenka je razumljivo in ustrezno pojasnila navidezni razkorak med ugotovitvami klinične psihologinje in njenimi ugotovitvami, kar je razvidno v 16. točki obrazložitve. Iz izvida klinične psihologinje iz leta 2017 je razvidno, da tožnica delovnih obremenitev10 ne zmore več. Nikjer ni bilo ugotovitve o tožničini preostali delovni zmožnosti. V izvidu iz leta 2020 pa je navedeno, da tožnica ni sposobna za opravljanje del. Ni odveč ugotovitev, da je lečeča psihologinja tožnico obravnavala le dvakrat. Njene ugotovitve je zato potrebno umestiti v pravilen kontekst invalidnosti po 63. členu ZPIZ-2. Invalidnost so izvedenci dolžni ocenjevati na podlagi objektiviziranih sprememb zdravstvenega stanja v povezavi z delovno dokumentacijo in uveljavljenimi standardi ocenjevanja invalidnosti.

11. Tudi po stališču pritožbenega sodišča so bile v dokaznem postopku odpravljene morebitne nejasnosti v izvedenskih mnenjih, na katere se je sodišče upravičeno oprlo.11 V njih ni ugotoviti nelogičnosti ali pomanjkljivosti, ki bi vzbujale dvom v pravilnost podanih mnenj in je pravilna odločitev sodišča, da ni potrebe po nadaljevanju dokaznega postopka s pritegnitvijo novih sodnih izvedencev.

12. Neutemeljen je pritožbeni ugovor o nepravilni oceni uspeha tožnice in posledično nepravilno priznanimi stroški postopka. Gre za ustrezno oceno uspeha na 50 % in posledično pravilnim priznanjem stroškov v V. točki izreka sodbe.

13. Ker niso podani uveljavljani pritožbeni razlogi niti razlogi, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, je potrebno pritožbo zavrniti kot neutemeljeno in potrditi izpodbijani del sodbe (353. člen ZPP) in sklep o sodnih stroških (2. točka 365. člena ZPP).

14. Ker tožnica s pritožbo ni uspela na podlagi 165. člena v zvezi s 154. členom ZPP sama nosi svoje stroške pritožbe.

1 8.3.2022 2 Predvsem imenovanje nove sodne izvedenke s področja psihiatrije in zaslišanja klinične psihologinje 3 Pisne in ustne. 4 Tožnica potrebuje stvarne razbremenitve in časovno razbremenitev krajšega delovnega časa od polnega 4 ure dnevno, 20 ur tedensko od 24. 1. 2018 dalje. 5 Med drugim tudi ugotovitev klinične psihologinje, na katero se pritožnica sklicuje. 6 Upoštevajoč izpodbijano dokončno odločbo toženca je ta 29. 6. 2018. 7 Pri oceni tožničine delazmožnosti je merodajna predvsem medicinska dokumentacija, v kateri je povzeto klinično stanje tožnice do referenčnega obdobja. Potreben je vpogled v vse, kar se je z osebo, ki se ocenjuje, v predhodnem časovnem obdobju dogajalo. 8 Pisno izvedensko mnenje MDPŠ je dvakrat dopolnjevalo, nato pridobilo še izvedensko mnenje izvedenskega organa za področje psihiatrije, ga dopolnilo in članico še ustno zaslišalo. 9 Na katere se pritožnica sklicuje tudi v pritožbi. 10 Takratnih. 11 Nenazadnje je bila tožnica v kasnejšem invalidskem postopku invalidsko upokojena od 31. 5. 2021 dalje. Tožnici, ki se ji invalidska pokojnina izplačuje od 1. 12. 2021 dalje, se pred tem datumom le-ta ne bi mogla izplačevati, ker je bila do tega dne vključena v obvezno zavarovanje.