Jedro

Tudi po oceni pritožbenega sodišča 14-mesečna prepoved odobritve nove izredne denarne socialne pomoči tožniku zaradi krajše zamude zakonsko določenega roka za porabo sredstev ob sočasni pravočasni predložitvi dokazil o namenski porabi sredstev ne more biti zakonita niti ustavno skladna.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo odpravilo odločbo toženca št. ... z dne 12. 5. 2022 in Centra za socialno delo A. št. ... z dne 15. 3. 2022 ter odločbo toženca št. ... z dne 7. 6. 2022 v zvezi z odločbo Centra za socialno delo A. št. ... z dne 6. 5. 2022 in zadevi vrnilo v ponovno upravno odločanje. Hkrati je odločilo, da mora toženec tožniku v 8 dneh povrniti stroške prihoda na narok dne v višini 15,20 EUR po pošti na njegov naslov.

2. Zoper takšno sodbo se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje toženec in predlaga, da pritožbi pritožbeno sodišče ugodi, izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek kot neutemeljen zavrne v celoti ter odloči, da mora tožnik kriti sam svoje stroške postopka, podrejeno pa, da izpodbijano sodbo v celoti razveljavi in vrne v ponovno odločanje prvostopenjskemu sodišču. Sodišče je napačno uporabilo relevantne zakonske določbe in napačno ugotovilo dejansko stanje. Tožnik ni v roku izkazal porabe namenskih sredstev, pa tudi porabil jih ni v celoti v skladu z namenom dodeljene izredne denarne socialne pomoči. Toženec ne soglaša niti z II. točko izreka v delu načina plačila stroškov postopka preko poštne nakaznice. Napačno je stališče sodišča, da zgolj nekajdnevna zamuda pri porabi sredstev (7), ki rezultira v 14-mesečni izgubi pravice do dodelitve izredne denarne socialne pomoči, predstavlja prekomeren poseg v pravico do socialne varnosti. Sodišče napačno opozarja, da bi lahko zaradi zamude zgolj 7 dni pristojni center za socialno delo tožniku predlagal vložitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje in mu omogočil, da sredstva namensko porabi v postavljenem roku. Relevantna zakonska določba o predpisanem roku iz 34. člena ZSVarPre glede porabe sredstev je jasna in zasleduje namen izredne denarne socialne pomoči ter preprečuje zlorabo te pravice. Šteje se, da ima prejemnik v roku 30 dni dovolj časa za nakup nujnega stroška, za katerega je bila pomoč dodeljena. V primeru izredne denarne socialne pomoči je namen le-te, da se strošek čimprej pokrije. Tožnik je bil o 30-dnevnem roku opozorjen (tako na rok porabo sredstev in rok za predložitev dokazil na CSD ter posledice na izpolnitve tega roka). Nenazadnje pa tožnik tekom sodnega postopka v predsodnem postopku ni zatrjeval, da sredstev ni uspel pravočasno porabiti iz utemeljenih razlogov, na podlagi katerih bi lahko organ prve stopnje nato uporabil tretji odstavek 34. člena ZSVarPre. Sodišče je nerazumljivo razširilo trditveno podlago, ki jo je v tem socialnem sporu podal tožnik. Zato se sodišče neutemeljeno sklicuje na 7. člen ZUP, saj tožnik ne v predsodnem in ne v sodnem sporu ni zatrjeval opravičljivih razlogov, zaradi katerih je prekoračil 30-dnevni rok, v katerem bi moral izkazati namensko porabo sredstev. Tožnik sredstev, ki jih je pridobil iz naslova izredne denarne socialne pomoči na podlagi odločbe z dne 12. 1. 2022 ni porabil pravočasno, za zamudo pa ni navedel opravičljivih razlogov. Tožniku je bila z odločbo z dne 12. 1. 2022 dodeljena izredna denarna socialna pomoč v višini 402,18 EUR za plačilo položnic, nakup kuhinje, pralnega stroja. Napačna je ocena sodišča, da nakup kuhinje CSD ni zadostno opredelil in bi moral kot namensko porabo sredstev šteti tudi nakup cvrtnika na vroč zrak. Mali gospodinjski aparat brez dvoma ni namenjen zagotavljanju osnovnih funkcij kuhinje in ne more šteti pod pojem kuhinje. Ta razlaga je preohlapna in s tem tudi v nasprotju z namenom in bistvom izredne denarne socialne pomoči, ki je namenjena kritju točno določenih izrednih stroškov, ki so vezani na preživljanje. Izredna denarna socialna pomoč na podlagi odločbe z dne 12. 1. 2022 s strani tožnika tako ni bila v celoti namensko porabljena oziroma glede tega tožnik ni predložil ustreznih dokazov. Nenazadnje pa toženec ne soglaša z načinom plačila stroškov postopka tožniku, saj pri plačilu sodnih stroškov po pošti pride do dodatnih stroškov za prejemnika poštne nakaznice. Zato predlaga, da sodišče od tožnika pridobi podatek o njegovem TRR, da se izvede nakazilo stroškov na njegov bančni račun.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pri preizkusu zadeve v skladu z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, v nadaljevanju ZPP) pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje na podlagi pravilno in popolno ugotovljenega dejanskega stanja pravilno uporabilo materialno pravo. V postopku tudi ni prišlo do kršitev določb ZPP, na katere pazi po uradni dolžnosti niti do tistih, ki jih je zatrjeval toženec.

5. Predmet tega postopka je presoja pravilnosti in zakonitosti posamičnih upravnih aktov o pravici do izredne denarne socialne pomoči. Sredstva tožniku niso bila dodeljena, ker tožnik ni pravočasno predložil dokazil o namenski porabi predhodno priznane izredne denarne socialne pomoči za kritje stroškov zaradi zamude sedmih dni, hkrati pa ni v celoti izkazal namenske porabe.

6. Upravičenec do izredne denarne socialne pomoči mora skladno s prvim odstavkom 33. člena ZSVarPre izredno materialno stisko povezano s preživetjem kljub zagotovljenim sredstvom posebej izkazati. Izredna denarna socialna pomoč se dodeli za določen namen v določeni višini, glede na presojano višino sredstev, ki jih upravičenec potrebuje. Ker gre za namensko pomoč, mora upravičenec porabo pomoči za dodeljen namen ustrezno izkazati v določenem roku. Pravilna je ugotovitev sodišča, da je izredna denarna socialna pomoč namenjena najranljivejšim skupinam kot zadnji prejemek v primeru materialne stiske.

7. Pritožbeno sodišče ocenjuje, da v konkretnem primeru ni prišlo do zlorabe pravice, kar potrjujejo ugotovljene okoliščine konkretnega primera, kot jih je sodišče izpostavilo v 9. točki obrazložitve.1 Tožnik je zamudil rok za porabo sredstev, kot ugotavlja sodišče le za 7 dni. Pa vendar hkrati z dejstvom, da gre za krajšo prekoračitev zakonsko določenega roka za namensko porabo dodeljenih sredstev, je v zadevi pomembno ravnanje tožnika, ki ga je sodišče povzelo v 9. točki obrazložitve. Tožnik je pred potekom roka tožencu poslal predračun oziroma ponudbo za nakup pralnega stroja, s čimer je skušal dokazati namensko rabo. Ob prejemu dopisa pristojnega CSD, da poslani dokument ne dokazuje namenske rabe skladno z zakonskimi določili, je tožnik 28. 2. 2022 z odobrenimi sredstvi plačal položnice in kupil cvrtnik. Tožnik je takoj ob seznanitvi, da predložena listina ne šteje kot ustrezno dokazilo za namensko porabo dodeljenih sredstev, takoj plačal položnice in kupil cvrtnik. Glede na opredeljen namen dodeljenih sredstev v višini 402,18 EUR z dne 12. 1. 20222 je tudi po ocenah pritožbenega sodišča sodišče pravilno odločilo, da je tožnik sredstva porabil skladno z odobrenim namenom priznane denarne socialne pomoči. 8. Tudi po oceni pritožbenega sodišča 14-mesečna prepoved odobritve nove izredne denarne socialne pomoči tožniku,3 zaradi krajše zamude zakonsko določenega roka za porabo sredstev, ob sočasni pravočasni predložitvi dokazil o namenski porabi sredstev, ne more biti zakonita niti ustavno skladna. Na ta način bi se izničil namen izredne denarne socialne pomoči, ki se izkazuje v zagotavljanju denarnega prejemka najranljivejšim skupinam v materialni stiski, na kar pravilno opozarja sodišče v 8. točki obrazložitve.4

9. Pritožbeni ugovor, da tožnik v predsodnem postopku ni zatrjeval oziroma dokazoval utemeljenih razlogov nepravočasne porabe, ki bi omogočal organu prve stopnje uporabo vrnitve v prejšnje stanje, ne more vplivati na pravilnost izpodbijane odločitve, saj je sodišče že v 9. točki obrazložitve pojasnilo, da že samo dejstvo in časovna dinamika tožnikovega ravnanja izkazuje, da tožnik očitno ni vedel, da ponudba ne velja kot račun in s tem kot zakonsko upoštevno potrdilo izkazane namenske porabe sredstev. Nenazadnje CSD pri postopanju zavezuje 7. člen ZUP, ki zahteva od upravnega organa proaktivno postopanje, še posebej, če gre za povsem laično stranko kot je tožnik.

10. Neutemeljena mora ostati pritožba toženca tudi glede nenamenske porabe dela sredstev v višini cvrtnika na vroč zrak v višini 59,99 EUR. Tudi v tem delu je sodišče življenjsko sprejemljivo pojasnilo, zakaj predstavlja nakup gospodinjskega pripomočka, ki je namenjen pripravi hrane pod pojem "nakup kuhinje". Pristojni CSD pri opredelitvi namena, zaradi katerega je bila tožniku priznana izredna denarna socialna pomoč, ni določil konkretno kaj zaobsega pojem "kuhinje", zato je sprejemljiva življenjska obrazložitev sodišča. 11. Sodišče je posebej izpostavilo, da je izpodbijani odločbi razveljavilo, ker je štelo da restriktivna razlaga prekoračitve roka za izkazano namensko porabo zgolj za 7 dni, lahko predstavlja poseg v ustavne pravice tožnika. Zaradi navedenega je tožencu pravilno naložilo, da mora še opraviti presojo o izpolnjenosti zakonskih pogojev za dodelitev izredne denarne socialne pomoči iz 33. člena ZSVarPre, o katerih upravni organ odloča diskrecijsko.

12. Ker tožnik ni sporočil svojega TRR, je sodišče določilo ustrezen način za nakazilo stroškov postopka, s čimer tožnik nenazadnje očitno soglaša. 13. Na podlagi obrazloženega je potrebno pritožbo kot neutemeljeno zavrniti in na podlagi 353. člena ZPP potrditi sodbo sodišča prve stopnje.

1 Dolžnik je star 63 let, invalid III. kategorije, uživalec nadomestila iz invalidskega zavarovanja ter hkrati upravičenec do izredne denarne socialne pomoči za kritje življenjskih stroškov. 2 Plačilo položnic, nakup kuhinje oziroma pralnega stroja. 3 Invalidu III. kategorije, uživalcu nadomestila iz invalidskega zavarovanja ter upravičencu do izredne denarne socialne pomoči za kritje življenjskih stroškov. 4 VSRS sodba VIII Ips 67/2019 z dne 20. 2. 2019.