Jedro

Če je dolžnik poravnal dolg pred izdajo sklepa o izvršbi, je podan razlog za ugovor po 8. točki 50. člena ZIP.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se - spremeni tako, da se ugovoru dolžnika proti sklepu o izvršbi z dne 5.5.1992 v zvezi s sklepom z dne 22.12.1993, opr.št. I 265/92, glede izterjave zneska 3.376,00 SIT ugodi, sklepa glede tega zneska razveljavita in predlog za izvršbo zavrne, - glede odločitve o stroških, odmerjenih v sklepu I 265/92 z dne 5.5.1992 v zvezi s sklepom z dne 22.12.1993 in nadaljnjih izvršilnih stroških, odmerjenih s sklepom dne 22.12.1993,pa razveljavi in se v tem obsegu vrne zadeva sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Odločitev o stroških postopka v zvezi s pritožbo se pridrži za končno odločitev o stroških.

Obrazložitev

Prvo sodišče je v tej izvršilni zadevi zaradi izterjave preživnine v znesku 3.376,00 SIT za mesec april 1992 s sklepom dne 5.5.1992 v zvezi s popravnim sklepom z dne 22.12.1993 dovolilo izvršbo z rubežem, ocenitvijo in prodajo dolžnikovih premičnin, v presežku, za znesek 10,00 SIT, pa je predlog zavrnilo. Dolžniku je obenem naložilo, da povrne upniku stroške izvršilega postopka v znesku 1.642,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi. S sklepom dne 22.12.1993 pa je zavrnilo dolžnikov ugovor proti sklepu o izvršbi in naložilo dolžniku plačilo nadaljnjih izvršilnih stroškov v znesku 2.742,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi.

Proti temu sklepu in popravnemu sklepu z dne 22.12.1993 se pritožuje dolžnik in uveljavlja vse tri pritožbene razloge (prvi odstavek 353. člena ZPP v zvezi s členom 14 ZIP). Sodišču druge stopnje predlaga spremembo izpodbijanega sklepa tako, da ugovoru ugodi, sklep o izvršbi in popravni sklep pa spremeni tako, da predlog za izvršbo zavrne. V pritožbi navaja, da je svojo obveznost izpolnil pet dni pred vložitvijo izvršilnega predloga in se sodišče na obvestilo banke zakoniti zastopnici upnika o stanju na tekočem računu neutemeljno sklicuje. Pred vloživijo predloga bi morala stanje na svojem računu preveriti.

Pritožba je utemeljena.

Odločitev prvega sodišča, ki je z izpodbijanim sklepom zavrnilo dolžnikov ugovor proti sklepu o izvršbi, svojo odločitev pa oprlo na obvestilo banke, da je bila zakonita zastopnica obveščena o nakazilu zneska 6.752,00 SIT dne 18.4.1992, je delno materialnopravno napačna, glede odločitve o stroških izvršilnega postopka pa preuranjena in v posledici tega tudi morda materialnopravno napačna. Predvsem je potrebno ugotoviti, da je prvo sodišče izdalo sklep o izvršbi dne 5.5.1992, tedaj celo po datumu (18.4.1992), ko je bila zakonita zastopnica upnika po ugotovitvi prvega sodišča obveščena o prilivu zneska 6.652,00 SIT na svoj tekoči račun. Ker je dolžnik označil, da znesek 6.750,00 SIT predstavlja nakazilo preživnine za meseca marec in april, je nepomembno sklicevanje upnika v odgovoru na dolžnikov ugovor, da se nakazani znesek ne nanaša na preživnino tudi za mesec april (primerjaj prvi odstavek 312. člena ZOR), trditev, da gre za plačilo zamudnih obresti, pa je povsem nekonkretizirana in je ni mogoče upoštevati. Ugotoviti je tedaj potrebno, da je dolžnik znesek 3.376,00 SIT plačal pred izdajo sklepa o izvršbi in je glede tega zneska njegov ugovor vsekakor utemeljen (8. točka 50. člena ZIP), kar je terjalo spremembo izpodbijanega sklepa v delu, ki je naveden v izreku te odločbe (3. točka 380. člena ZPP v zvezi s členom 14 ZIP).

Ostane pa odprto vprašanje, ali je bil predlog za izvršbo, ki ga je upnik vložil 13.4.1992, sploh potreben, kar je pomembno zaradi odločitve o potrebnosti izvršilnih stroškov, ki jih je prvo sodišče priznalo upniku v dolžnikovo breme. Odgovor na to vprašanje pa je odvisen od tega, kakšen način plačevanja preživnine je bil določen oz. med strankama dogovorjen. Če je bilo določeno oz. dogovorjeno plačevanje s posredovanjem banke (primerjaj 318. člen ZOR), bi bil pomemben zaradi ugotovitve časa poravnave dolga datum vplačila na tekoči račun zakonite zastopnice, to pa bi pomenilo, da bi utegnili nastati že stroški v zvezi z vložitvijo izvršilnega predloga po nepotrebnem. V zvezi s tem pa je zaradi drugačnega stališča prvega sodišča potrebno pritrditi pritožbi, da bi se upnik pred vložitvijo predloga za izvršbo moral prepričati, če terjani znesek že ni nakazan na tekoči račun. Če pa takšen način plačila ni bil določen oz. dogovorjen, pa bi utegnili biti vsaj nadaljnji izvršilni stroški nepotrebni. V ponovljenem postopku bo moralo prvo sodišče v nakazani smeri dopolniti postopek in o ugovoru pritožnika v obsegu, ki se nanaša na stroške izvršilnega postopka, ponovno odločiti (3. točka 380. člena ZPP v zvezi s členom 14 ZIP).

Odločitev o stroških postopka v zvezi s pritožbo temelji na določbi tretjega odtstavka 166. člena ZPP v zvezi s členom 14 ZIP.