Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

UPRS Sklep III U 174/2020-57

ECLI:SI:UPRS:2024:III.U.174.2020.57 Upravni oddelek

kmetijstvo kmetijska zemljišča promet s kmetijskimi zemljišči odobritev pravnega posla vloga za odobritev pravnega posla predkupna pravica uveljavljanje predkupne pravice zakonska predkupna pravica prednostni vrstni red predkupni upravičenec prednostni vrstni red predkupnih upravičencev pravni interes pravni interes za vložitev tožbe pomanjkanje pravnega interesa procesna predpostavka zavrženje tožbe
Upravno sodišče
19. junij 2024
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Za vsebinsko odločanje o vsaki tožbi v upravnem sporu morajo biti izpolnjene z zakonom predpisane procesne predpostavke. ZUS-1 te predpostavke določa v prvem odstavku 36. člena, na njihov obstoj pa mora sodišče paziti po uradni dolžnosti ves čas postopka (drugi odstavek 36. člena ZUS-1). Če niso izpolnjene, mora tožbo s sklepom zavreči. Tako med drugim sodišče tožbo s sklepom zavrže, če ugotovi, da upravni akt, ki se izpodbija s tožbo, očitno ne posega v tožnikovo pravico ali v njegovo neposredno, na zakon oprto osebno korist (6. točka prvega odstavka 36. člena ZUS-1). Vsakdo, ki zahteva sodno varstvo svojih pravic in pravnih koristi v upravnem sporu, mora namreč ves čas postopka izkazovati pravni interes za vloženo tožbo oziroma t.i. pravovarstveno potrebo. To pomeni, da mora izkazovati, da bi ugoditev s tožbo uveljavljani zahtevi pomenila zanj določeno pravno korist, ki je brez tega ne bi mogel doseči. Pravni interes mora obstajati tako ob vložitvi tožbe, kot tudi ves čas teka upravnega spora.

Izrek

I. Tožba se zavrže. II. Vsaka stranka in stranke z interesom same krijejo svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Upravna enota Nova Gorica (v nadaljevanju prvostopenjski organ) je z odločbo, št. 330-290/2013/109 z dne 9. 3. 2020 (v nadaljevanju izpodbijana odločba), odobrila pravni posel, ki se nanaša na prodajo nepremičnin s parc. št. 425/1 in 426, obe k.o. ... (v nadaljevanju predmetni nepremičnini), po skupni ceni 7.000,00 EUR, sklenjen med A. A. kot kupcem ter B. B. kot prodajalcem na podlagi sprejema ponudbe za prodajo kmetijskih zemljišč, ki je bila objavljena pri prvostopenjskem organu v času od 26. 2. 2013 do 28. 3. 2013 in sklenjen dne 28. 3. 2013 (1. točka izreka). Vlogo tožnika za odobritev pravnega posla za prodajo predmetnih nepremičnin njemu kot kupcu po ceni 7.000,00 EUR je zavrnilo (2. točka izreka). Odločilo je, da posebnih stroškov ni bilo (3. točka izreka).

2. V obrazložitvi izpodbijane odločbe je prvostopenjski organ povzel dotedanji potek upravnega postopka.

3. Ugotovil je, da je bil kot lastnik predmetnih nepremičnin v zemljiški knjigi vpisan B. B., da pri njih ni bila vpisana zaznamba zaščitene kmetije, da je nepremičnina s parc. št. 425/1 k.o. ... po namenski rabi opredeljena delno kot kmetijsko in delno kot stavbno zemljišče, nepremičnina s parc. št. 426 k.o. ... pa kot kmetijsko zemljišče. 4. Oba vlagatelja (A. A. in tožnik) sta prednost do nakupa uveljavljala kot kmeta, zato je prvostopenjski organ preverjal tudi prednostni vrstni red predkupnih upravičencev. Ugotovil je, da je bil A. A. ob sprejemu ponudbe nosilec kmetijskega gospodarstva KMG-MID ..., ki je imelo takrat v obdelavi 21.6213 ha kmetijskih zemljišč. Vrednost izplačanih subvencij iz naslova ukrepov kmetijske politike v letu 2012 je znašala 14.161,26 EUR in je presegala 2/3 letne plače na zaposlenega v Republiki Sloveniji, ki je v letu 2012 znašala 12.203,76 EUR. Tožnik je bil ob vložitvi vloge za odobritev pravnega posla mlajši od 30 let in ni izpolnjeval pogojev o ustrezni usposobljenosti za pridobitev statusa kmeta po 111. členu Zakona o kmetijskih zemljiščih (v nadaljevanju ZKZ). Poleg tega ni dostavil dokazil o tem, da je izpolnjeval pogoje za pridobitev statusa kmeta po 24. členu ZKZ, čeprav je imel to možnost. Šele po sprejemu ponudbe in po vložitvi vloge za odobritev pravnega posla je postal član kmetijskega gospodarstva KMG-MID ..., katerega nosilec je C. C. Tudi če bi bil tožnik član kmetije že leta 2012, ne bi izpolnjeval pogojev za pridobitev statusa kmeta po 111. členu ZKZ, saj je bil v času sprejema ponudbe mlajši od 30 let. Glede zaznambe vrstnega reda pridobitve lastninske pravice na sosednji nepremičnini s parc. št. 434/1 k.o. ..., je prvostopenjski organ ugotovil, da ta nepremičnina ni predmet prodaje in da je ugotavljanje, ali na podlagi te zaznambe A. A. zlorablja svoje pravice kot t.i. slamnati mož in nastopa na račun D. D. in E. E., nepotrebno in nesmiselno. Kot neutemeljenega je prvostopenjski organ zavrnil še predlog tožnika za ustavitev postopka po točki e) prvega odstavka 19. člena ZKZ.

5. Zaključil je, da sta vlogo za odobritev pravnega posla vložili upravičeni osebi pri pristojni upravni enoti in v predpisanem roku, in da pogoj za kmeta izpolnjuje A. A., tožnik pa ne.

6. Z odločbo, št. 33008-125/2020-2 z dne 7. 8. 2020 (v nadaljevanju drugostopenjska odločba), je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (v nadaljevanju drugostopenjski organ) pritožbo tožnika zavrnilo in odločilo, da stroški pritožbenega postopka niso nastali. Po povzemanju poteka dosedanjega postopka in relevantne pravne podlage, je drugostopenjski organ ugotovil, da sta v skladu z ZKZ tako tožnik kot A. A. sprejela predmetno ponudbo ter vložila vsak svojo vlogo za odobritev njunih pogojno sklenjenih pravnih poslov.

7. Sklicujoč se na sodbo Vrhovnega sodišča RS X Ips 438/2005, je drugostopenjski organ pojasnil, da se vprašanje zakonitosti odločbe presoja po pravnem in dejanskem stanju ob njeni izdaji. Pri vprašanju uporabe prava v postopkih odobritve pravnih poslov s kmetijskimi zemljišči je treba upoštevati, da so lahko predkupni upravičenci le osebe, ki pogoje za to izpolnjujejo v roku za sprejem ponudbe. Tožnik je sprejel predmetno ponudbo v letu 2013, zato so se v skladu z določbo drugega odstavka 24. člena ZKZ ti pogoji pravilno ugotavljali za leto 2012. V zadevi je zato relevantna okoliščina, ali je bil A. A. kmet v času njegovega sprejema predmetne ponudbe. V zvezi s tožnikovimi navedbami o pomanjkanju opredelitve prvostopenjskega organa do očitkov o ''slamnatem možu'' je drugostopenjski organ menil, da ni naloga upravnega organa, da ugotavlja veljavnost pravnega posla z vidika zatrjevanega frauduloznega ravnanja enega izmed sprejemnikov ponudbe. Za postopek je pomembno ugotovljeno dejstvo, da tožnik ob sprejemu predmetne ponudbe ni izpolnjeval pogojev o ustrezni usposobljenosti in v posledici tega ne pogojev za status kmeta, česar v pritožbi niti ni izpodbijal. Drugostopenjski organ je kot neutemeljene zavrnil tudi očitke tožnika o procesnih kršitvah.

8. Zoper izpodbijano odločbo je tožnik vložil tožbo v upravnem sporu zaradi bistvenih kršitev določb postopka, napačne uporabe materialnega prava in zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi in zadevo vrne prvostopenjskemu organu v ponovno odločanje. Zahteva, da mu toženka povrne tudi stroške tega postopka z zamudnimi obrestmi.

9. Tožnik trdi, da prvostopenjski organ ni obrazložil svoje ugotovitve, da ima A. A. status kmeta in s tem predkupno pravico. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe ne izhaja, da bi prvostopenjski organ ugotavljal vse pogoje iz prve alineje prvega odstavka 24. člena ZKZ. Izpodbijana odločba nima nobenih razlogov o tem, ali je A. A. ustrezno usposobljen za obdelovanje kmetijskih zemljišč. Prvostopenjski organ prav tako ni ugotavljal, če je A. A. lastnik, zakupnik oziroma drugačen uporabnik kmetijskega zemljišča. Poleg tega ga prvostopenjski organ nikoli med postopkom ni seznanil z ugotovitvijo, da je A. A. nosilec kmetijskega gospodarstva KMD-MID ..., ki je imelo takrat v obdelavi 21.6213 ha kmetijskih zemljišč. To ugotovitev je prvostopenjski organ prvič ponudil v izpodbijani odločbi. Posledično je bila kršena njegova pravica iz 9. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) in 22. člena Ustave Republike Slovenije ter s tem storjena absolutna bistvena kršitev pravil postopka iz 3. točke drugega odstavka 237. člena ZUP.

10. Tožnik dalje poudarja, da je med postopkom zatrjeval, da A. A. ne obdeluje kmetijskih zemljišč in jih ni obdeloval niti v letih 2012 in 2013, v zvezi s tem pa je predlagal zaslišanje A. A. ter E. E. in D. D., kot tudi ogled na kraju samem. Prvostopenjski organ je te dokazne predloge kot nepotrebne zavrnil s sklicevanjem na podatke iz uradnih evidenc, ni pa se opredelil do dokaznega predloga za zaslišanje prič, zaradi česar je izpodbijana odločba obremenjena z absolutno bistveno kršitvijo pravil postopka in se je ne da preveriti. Trdi, da je prvostopenjski organ sprejel vnaprejšnjo dokazno oceno s tem, ko je posameznim vrstam dokazov dal pomen, ki iz ZUP ne izhaja. Meni, da bi bilo zaslišanje A. A. in prič E. E. in D. D. v zvezi z obdelovanjem kmetijskih zemljišč potrebno, saj je zatrjeval, da se A. A. ni ukvarjal s kmetijsko dejavnostjo v letu 2012 in se z njo ne ukvarja niti danes. Čeprav gre v konkretnem primeru za upravni postopek, v katerem sta udeleženi stranki z nasprotnimi interesi, se je prvostopenjski organ oprl zgolj na pridobljene uradne podatke in mu ni dal možnosti, da jih učinkovito izpodbija z zaslišanjem nasprotne stranke in ogledom na kraju samem. Takšno postopanje predstavlja napačno ugotovljeno dejansko stanje in kršitev pravil postopka, ki je vplivala na zakonitost izpodbijane odločbe, ter posega v načelo enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave.

11. Tožnik poudarja, da ga prvostopenjski organ ni povabil na ustno obravnavo dne 7. 5. 2018, ampak mu je poslal zgolj zapisnik te obravnave. Izostalo povabilo na ustno obravnavo je zanj imelo enake posledice, kot da prvostopenjski organ ustne obravnave ne bi razpisal. Tako ni mogel izkoristiti pravice iz 146. člena ZUP, ne zaslišati nasprotne stranke in prič, čeprav je v prvotnem postopku nasprotna stranka to pravico izkoristila. Opisano postopanje prvostopenjskega organa predstavlja bistveno kršitev pravil postopka, ki je vplivala na zakonitost izpodbijane odločbe, in kršitev ustavnega načela enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave ter enakosti pred zakonom iz 14. člena Ustave.

12. Tožnik navaja, da se izpodbijana odločba ne sklicuje več na odločbo Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeželja in tako iz nje ne izhaja ugotovitev, da naj bi bila zemljišča ustrezno obdelana. Ugotovitev prvostopenjskega organa, da je A. A. nosilec kmetijskega gospodarstva KMG-MID ..., ki je imelo takrat v obdelavi 21.6213 ha kmetijskih zemljišč, v ničemer ne izkazuje, da je bil A. A. lastnik, zakupnik oziroma drugačen uporabnik kmetijskega zemljišča. Nosilec kmetijskega gospodarstva je lahko tudi nekdo, ki ni lastnik, zakupnik oziroma drugačen uporabnik kmetijskega zemljišča, kar izhaja iz 3. člena Pravilnika o registru kmetijskih gospodarstev. Glede na navedeno je izpodbijana odločba obremenjena z bistveno kršitvijo pravil postopka, saj se je ne da preveriti.

13. Tožnik opozarja, da je že med upravnim postopkom zatrjeval, da je ravnanje A. A. kot slamnatega moža oziroma E. E. in D. D. kot prikritih kupcev mogoče označiti kot fraudulozno simulacijo, zaradi česar bi odobritev predmetnega pravnega posla pomenila odobritev nične pogodbe. Svoje stališče obširno utemeljuje s pravnimi zaključki in dejanskimi okoliščinami. V zvezi s tem se sklicuje na odločitev Vrhovnega sodišča v zadevi X Ips 347/2015. Poudarja, da toženka v izpodbijani odločbi ni argumentirano pojasnila, zakaj ni zaslišala D. D., E. E., A. A. in notarke F. F. Vsled tega se izpodbijane odločbe ne da preizkusiti. Drugostopenjski organ je po mnenju tožnika izhajal iz materialno pravno napačnega izhodišča s stališčem, da očitek o zlorabi ni relevanten. Zaradi zmotnega materialnopravnega stališča ni ugotovil relevantnih dejstev oziroma se do njih ni opredelil, poleg tega je nepopolno ugotovil dejansko stanje. Tožnik se ob tem sklicuje na sodbo Upravnega sodišča IV U 3/2018-12. Obrazložitev prvostopenjskega organa glede zaznambe vrstnega reda za pridobitev lastninske pravice na parc. št. 434/1 k.o. ... je sama s seboj v nasprotju. Prav dejstvo, da ta nepremičnina ni predmet tega postopka, ampak služi poskusu izkazovanja najvišje predkupne pravice A. A., potrjuje očitke o zlorabi. S svojim postopanjem je toženka kršila tudi določbo o prepovedi uveljavljanja pravic A. A. v nasprotju z javno koristjo ali v škodo drugih strank. Če bi bili njegovi očitki 0 slamnatem možu potrjeni, prvostopenjski organ ne bi smel odobriti pravnega posla z A. A. Prvostopenjski organ se tudi ni opredelil do tega, da naj bi bil ta pravni posel ničen. Ker A. A. zlorablja pravice, ne more uživati pravnega varstva, pač pa je treba zaključiti, da ne uveljavlja predkupne pravice. Toženka bi tako morala prodajalca pozvati, da se izjasni, s katerim od sprejemnikov bo sklenil pogodbo.

14. Ob sklicevanju na sodbo Vrhovnega sodišča X Ips 438/2005 tožnik trdi, da bi morala toženka upoštevati stanje na dan 9. 3. 2020. Zato je napačno uporabila materialno pravo s tem, ko je ugotavljala izpolnjevanje pogojev za status kmeta v letu 2012. Tožnik trdi, da se ob izdaji izpodbijane odločbe A. A. ne ukvarja več s kmetijsko dejavnostjo, ni lastnik kmetijskih zemljišč in jih ne obdeluje ter iz tega naslova ne prejema nikakršnih dohodkov. A. A. tega ni zanikal. V zvezi s tem je predlagal zaslišanje A. A., ogled na kraju samem in vpogled v uradne evidence za leto 2020, vendar je prvostopenjski organ zaradi napačnega razumevanja materialnega prava te dokazne predloge zavrnil kot nepotrebne. Tožnik, ob poudarjanju namena odločanja o odobritvi pravnega posla ter socialne, ekološke in gospodarske funkcije lastninske pravice na kmetijskih zemljiščih iz 67. člena Ustave ter ob sklicevanju na sodbo Upravnega sodišča IV U 3/2018-12 in na četrti odstavek Načelnega pravnega mnenja občne seje Vrhovnega sodišča RS z dne 6. 4. 2012, trdi, da je toženkino tolmačenje 24. člena ZKZ v nasprotju z namenom ZKZ. Ker izpodbijana odločba nima razlogov o teh odločilnih dejstvih, je obremenjena z absolutno bistveno kršitvijo pravil postopka in je v njej napačno ugotovljeno dejansko stanje.

15. Z dopisom z dne 25. 11. 2020 je naslovno sodišče zaprosilo Okrajno sodišče v Novi Gorici za kopije listin s prilogami, ki so bile podlaga za vpis v zemljiško knjigo v zadevi Dn 205728/2015. Iz listin, ki jih je sodišče prejelo od Okrajnega sodišča v Novi Gorici, izhaja, da je bila pri predmetnih nepremičninah z 8. 10. 2015 kot lastnica v zemljiški knjigi vknjižena G. G., in to na podlagi pogodbe o preužitku, ki jo je dne 15. 12. 2014 kot prevzemnica sklenila s B. B. kot preužitkarjem (v nadaljevanju pogodba o preužitku). Iz teh listin tudi izhaja, da je Upravna enota Nova Gorica z odločbo, št. 330-1426/2014/4 z dne 19. 12. 2014, pogodbo o preužitku odobrila, ta odločba pa je postala pravnomočna 30. 12. 2014. 16. Sodišče je tožbo in prej navedene listine, prejete od Okrajnega sodišča v Novi Gorici, vročilo toženki, ki je v odgovoru na tožbo prerekala tožbene navedbe kot neutemeljene in se sklicevala na obrazložitev izpodbijane odločbe. Opozorila je, da tožnik na ustni obravnavi v ponovljenem postopku ni izpodbijal ugotovitev prvostopenjskega organa, da se A. A. šteje za kmeta oziroma da izpolnjuje pogoj pomembnega dohodka iz kmetijske dejavnosti. Ostalih treh pogojev uporabljene določbe 24. člena ZKZ izpodbijana odločba res ne navaja, ker je bilo njihovo izpolnjevanje ugotovljeno že v predhodnih postopkih. Dne 6. 1. 2021 je toženka sodišču dostavila še upravne spise, ki se nanašajo na zadevo.

17. Sodišče je tožbo in prej navedene listine, prejete od Okrajnega sodišča v Novi Gorici, vročilo tudi tožniku in strankam z interesom H. H., I. I. ter A. A. 18. Na tožbo je odgovoril le A. A., ki je predlagal, naj jo sodišče zavrne kot neutemeljeno. Sklicujoč se na sodbo Vrhovnega sodišča X Ips 97/2016 z dne 24. 5. 2017 je navedel, da so predkupni upravičenci lahko le tiste osebe, ki pogoje za priznanje predkupne pravice izpolnjujejo v roku za sprejem ponudbe oziroma najkasneje do izteka tega roka. Potencialni kupec pa mora pogoje za predkupno pravico izpolnjevati tudi v trenutku, ko je pogodba sklenjena. Zato so nerelevantne navedbe tožnika o sedanjem statusu uspelega kupca. Pomembno pa je dejstvo, da tožnik na dan sprejema ponudbe ni izpolnjeval pogojev za kmeta, kar niti v tožbi ne prereka.

19. A. A. kot neutemeljene označuje tožbene navedbe, da v izpodbijani odločbi ni dokazne ocene o tem, ali izpolnjuje zakonski pogoj, da je lastnik, zakupnik ali drugačen uporabnik kmetijskih zemljišč, ki jih obdeluje. Ta zaključek je logičen in pravilen, zato ni bilo potrebe po izvajanju drugih subsidiarnih dokazov. Prvostopenjski organ je pravilno ugotovil, da je izpolnjeval pogoje za kmeta in s tem za uveljavljanje predkupne pravice, in sicer tako ob podaji izjave o sprejemu ponudbe, kot ob izteku roka za sprejem ponudbe, in prav tako 28. 3. 2013, ko je bila pogodba sklenjena.

20. A. A. je v nadaljevanju navedel, da ne morejo vzdržati resne presoje tožnikove navedbe o tem, da je nastopal kot slamnati mož za E. E. in D. D. Njuno ravnanje, da sta sprejela ponudbo, kaže prav na nasprotno od tistega, kar trdi tožnik. E. E. in D. D. sta solastnika parc. št. 434/1 k.o. ..., ki leži zraven predmetnih nepremičnin, zato je logično in življenjsko, da sta se kot prva in edina soseda prijavila k njihovem nakupu. Tudi dejstvo, da sta bila zastopana po sinu, ki je po izobrazbi univerzitetni pravnik, ne more biti nenavadna. Prav slednja okoliščina verjetno botruje dejstvu, da je njun pooblaščenec na obravnavi izrazil svoje stališče o tem, komu pripada predkupna pravica. A. A. dalje pojasnjuje, da je bilo E. E. in D. D. kot prebivalcema iste vasi, med katerimi vladajo dobrososedski odnosi, poznano, da sam za pašnjo med drugim uporablja tudi zemljišča parc. št. 420, 430 in 432 k.o. ..., ki se nahajajo pod predmetnimi nepremičninami, in da bi mu nakup predmetnih nepremičnin zagotavljal lažjo in bolj ekonomično obdelavo zemljišč njegovega kmetijskega gospodarstva. Hkrati meni, da so protipravna in nična ravnanja prodajalca in celotne družine njegovega pooblaščenca C. C. in njegove žene G. G., sedanje lastnice predmetnih nepremičnin, katere vnuk je tožnik. Poudaril je še, da je nična pogodba o preužitku, na podlagi katere je bila vknjižena lastninska pravica G. G., saj pomeni kršitev zakonitih predkupnih pravic v javnem interesu. Pri tem se sklicuje na sodbo Vrhovnega sodišča RS II Ips 147/2017. Po njegovem mnenju se zakonita predkupna pravica poskuša zlorabiti v smislu njenega zaobida s strani prodajalca in njegovega pooblaščenca, kar se kaže še z ustanavljanjem hipotek na predmetnih nepremičninah, vse s poskusom, da se uspelega kupca odvrne od nakupa nepremičnin. Ob tem se A. A. sklicuje na 67. in 71. člen Ustave, na sodbo Vrhovnega sodišča X Ips 143/2013 ter odločbo Ustavnega sodišča U-I-184/94. Meni, da bi bil namen zakonske omejitve razpolaganj s kmetijskimi zemljišči dosežen s prodajo njemu kot kmetu, ki svojo kmetijsko dejavnost izvaja v isti vasi, ne bi pa bil dosežen s prodajo tožniku, ki je kot odvetnik zaposlen v Ljubljani.

21. Tožnik je v pripravljalni vlogi z dne 2. 2. 2021 navedel, da so neresnične in nerelevantne navedbe toženke o tem, kaj naj bi navajal na ustni obravnavi v ponovljenem postopku. Ves čas je zatrjeval, da A. A. ne izpolnjuje pogojev za status kmeta, nazadnje tudi v vlogi z dne 12. 2. 2020. Ker je izpodbijana odločba v bistvenem neobrazložena in v nasprotju z 214. členom ZUP, se je ne da preizkusiti. Tudi če ne bi prerekal obstoja predkupne pravice A. A., bi bila toženka dolžna obrazložiti izpodbijano odločbo. Sklicevanje drugostopenjskega organa na obrazložitev v odločbah, ki so bile odpravljene, ne more vzdržati resne presoje.

22. Glede na zatrjevanja A. A., da je pogodba o preužitku nična, je sodišče z dopisom z dne 16. 4. 2024 Okrožno sodišče v Novi Gorici in Okrajno sodišče v Novi Gorici zaprosilo za podatek o tem, ali je bila pri njih v času od 15. 12. 2014 dalje zoper G. G. in/ali B. B. vložena tožba za ugotovitev neveljavnosti (ničnosti ipd...) pogodbe o preužitku. Iz odgovora Okrajnega sodišča v Novi Gorici z dne 17. 4. 2024 izhaja, da od leta 2014 do 17. 4. 2024 ni bila vložena nobena tožba za ugotovitev neveljavnosti (ničnosti) pogodbe o preužitku, kjer bi nastopale stranke G. G., B. B., H. H. in I. I. Iz odgovora Okrožnega sodišča v Novi Gorici z dne 18. 4. 2024 pa izhaja, da ne vodijo zadeve, v kateri bi kot stranke nastopale te osebe. Te listine je sodišče vročilo obema strankama in strankam z interesom.

23. H. H. in I. I. sta v vlogi z dne 14. 5. 2024 odgovorila, da po njunem vedenju niso podane nobene dejanske okoliščine, ki bi kazale na ničnost pogodbe o preužitka. Hkrati sta sodišče obvestila, da se odpovedujeta pravici do izvedbe glavne obravnave ter da se je ne bosta udeležila.

24. V vlogi z dne 15. 5. 2024 je tožnik navedel, da je šele po vpogledu v predmetni sodni spis in upravni spis ugotovil, da je pisava na izjavi o sprejemu ponudbe A. A. identična pisavi na izjavi o sprejemu ponudbe D. D. in E. E. ter da je enaka tudi pisava na izjavi o sprejemu ponudbe in na vlogi za odobritev pravnega posla A. A. Predlaga imenovanje izvedenca grafologa, ki bi potrdil, da ne gre za pisavo A. A. Navedeno po njegovem mnenju potrjuje, da A. A. ne nastopa z namenom dejanskega in trajnega nakupa zemljišč, ampak nastopa kot slamnati kupec za D. D. in E. E. Navaja tudi, da izkazuje pravni interes za predmetni postopek, saj izpodbijani akt posega v njegov pravni položaj kljub kasnejšemu prenosu lastninske pravice prodajalca. Z ugoditvijo tožbi in odpravo izpodbijane odločbe bo v pravnem položaju, v katerem bo upravni organ lahko ponovno odločal o njegovi vlogi za odobritev pravnega posla in ji ugodil. S tem bo pogodba sklenjena in lahko bo uveljavljal upravičenja in zahtevke proti prodajalcu. S tem izkazuje pravovarstveno potrebo za poseg sodišča, saj drugače njegove pravice oziroma na zakon oprte koristi ne bi bile zavarovane. Meni, da zgolj zaradi izgube razpolagalne sposobnosti prodajalca ni mogel izgubiti pravnega interesa za predmetno tožbo. Zavrženje tožbe zaradi pomanjkanja pravnega interesa bi povzročilo položaj, v katerem bi postala pravnomočna nezakonita odločba o odobritvi pravnega posla A. A. in o zavrnitvi njegove vloge za odobritev pravnega posla. Takšno ravnanje bi bilo v nasprotju z načelom pravne varnosti in enakosti pred zakonom. Zato vztraja pri svojem zahtevku.

25. V vlogi z dne 11. 6. 2024 je tožnik še navedel, da se A. A. ne ukvarja s kmetijsko dejavnostjo, niti se z njo ni ukvarjal ob sprejemu ponudbe. V luči okoliščine, da je od prodajne ponudbe minilo 11 let, je po njegovem mnenju pomembno vprašanje izpolnjevanja pogojev ob izdaji izpodbijane odločbe. Predlaga še pridobitev podatkov o izpolnjevanju pogojev za kmeta s strani A. A. na relevantni dan, zaslišanje A. A. ter ogled na kraju samem.

26. Sodišče je dne 19. 6. 2024 opravilo glavno obravnavo v navzočnosti pooblaščenke tožnika. Toženka in stranke z interesom se kljub izkazanemu vabilu glavne obravnave niso udeležile.

27. Sodišče je navzočo pooblaščenko tožnika seznanilo z listinami, ki so v upravnem in sodnem spisu, vključno z zemljiškoknjižnimi izpiski za predmetne nepremičnine, ter listinami, ki jih je sodišče pridobilo od Okrajnega sodišča v Novi Gorici in Okrožnega sodišča v Novi Gorici (na list. št. 16 do 31 spisa ter list. št. 58 do 60 spisa). Poudarilo je, da je za odločitev sodišča najprej pomembna okoliščina, da kot lastnik predmetnih nepremičnin v zemljiški knjigi ni več vknjižen prodajalec B. B. kot tudi ne njegovi dediči, pač pa je bila lastninska pravica na teh nepremičninah prenesena na novo lastnico G. G. Pojasnilo je, da iz zemljiškoknjižnih izpiskov za predmetni nepremičnini ter listin, ki jih je sodišče pridobilo od Okrajnega sodišča v Novi Gorici in Okrožnega sodišča v Novi Gorici, izhaja, da je bila G. G. z 8. 10. 2015 kot lastnica predmetnih nepremičnin v zemljiški knjigi vknjižena na podlagi pogodbe o preužitku. Z odločbo z dne 19. 12. 2014 je Upravna enota Nova Gorica to pogodbo odobrila, ta odločba pa je postala pravnomočna 30. 12. 2014. Sodišče je tudi navedlo, da iz podatkov sodnega in upravnega spisa ne izhaja, da bi kdorkoli vložil tožbo za ugotovitev neveljavnosti (ničnosti) pogodbe o preužitku, prav tako ne, da bi kdorkoli izpodbijal (z izrednimi pravnimi sredstvi) odločbo Upravne enote Nova Gorica z dne 19. 12. 2014. 28. Po pozivu sodišča pooblaščenki tožnika, da se o teh okoliščinah in dokazih dodatno izjavi, se je ta sklicevala na navedbe, ki jih je že podala v 3. točki vloge z dne 15. 5. 2024. Tudi po pozivu, da pojasni in izkaže pravni interes za tožbo v primeru uspeha v postopku odobritve pravnega posla, glede na to, da tožnik sam zatrjuje, da pogodba o preužitku ni nična, vsled česar se kot lastnik predmetnih nepremičnin v zemljiški knjigi ne bi mogel vpisati niti v primeru, če bi toženka odobrila pravni posel, sklenjen med njim in prodajalcem B. B., je pooblaščenka tožnika pojasnila, da stranka želi, da sodišče v zadevi meritorno odloči in da meni, da ima pravni interes za tožbo v tej zadevi.

29. Sodišče je na glavni obravnavi vpogledalo vse listine upravnega spisa ter listinske dokaze tožnika na prilogah A2, A3 ter A5 spisa, priloge sodišča, tj. zemljiškoknjižne izpiske za parc. 425/1 in 426 k.o. ..., in listine, ki jih je sodišče pridobilo od Okrajnega sodišča v Novi Gorici in Okrožnega sodišča v Novi Gorici (na list. št. 16 do 31 spisa ter list. št. 58 do 60 spisa). Zavrnilo je dokazne predlogi za zaslišanje tožnika in A. A., za imenovanje izvedenca grafološke stroke, za ogled na kraju samem in za pridobitev podatkov iz uradnih evidenc o tem, ali A. A. izpolnjuje pogoje za kmeta. Kot izhaja iz nadaljnje obrazložitve, ti dokazi niso pomembni za odločitev, saj dejstva, ki naj bi jih izvedba teh dokazov potrdila, na odločitev ne bi mogla vplivati. Zaslišanja strank - tožnika in A. A. - pa sodišče ni izvedlo tudi iz razloga, ker se glavne obravnave dne 19. 6. 2024 kljub izkazanemu vabilu nista udeležila.

**K točki I izreka**

30. Tožba ni dovoljena.

31. Predmet presoje v tej zadevi je zakonitost izpodbijane odločbe, s katero je prvostopenjski organ odobril prodajo predmetnih nepremičnin za skupno ceno 7.000,00 EUR, sklenjeno dne 28. 3. 2013 med A. A. kot kupcem ter B. B. kot prodajalcem, in s katero je vlogo tožnika za odobritev pravnega posla za prodajo teh nepremičnin njemu kot kupcu po ceni 7.000,00 EUR zavrnil. 32. Kot ugotavlja prvostopenjski organ v izpodbijani odločbi, je B. B. podal ponudbo za prodajo predmetnih nepremičnin, ki je visela na oglasni deski upravne enote v času od 26. 2. 2013 do 28. 3. 2013. V zakonsko določenem 30-dnevnem roku so ponudbo sprejeli tožnik, A. A. ter E. E. in D. D. Vlogo za odobritev pravnega posla sta v predpisanem 60-dnevnem roku vložila A. A. ter tožnik.

33. Iz poteka upravnega postopka, ki ga povzema tudi izpodbijana odločba, izhaja, da je prvostopenjski organ prvič odobril pravni posel - prodajo predmetnih nepremičnin po ceni 7.000,00 EUR, sklenjen med A. A. kot kupcem in B. B. kot prodajalcem z odločbo, št. 330-290/2013/25 z dne 13. 11. 2013. Vlogo tožnika za odobritev pravnega posla z dne 27. 5. 2013 je zavrnil. 34. Drugostopenjski organ je z odločbo, št. 33008-12/2014/2 z dne 30. 10. 2014, po pritožbi tožnika odpravil odločbo prvostopenjskega organa z dne 13. 11. 2013 in mu zadevo vrnil v ponovno odločanje, s poudarkom naj razpiše glavno obravnavo in da strankam možnost, da se izjasnijo glede vseh dejstev, ki so pomembna za odločitev.

35. Prvostopenjski organ je nato z odločbo, št. 330-290/2013/48 z dne 5. 10. 2015, ponovno odobril pravni posel, sklenjen med A. A. kot kupcem in B. B. kot prodajalcem, ter zavrnil vlogo tožnika za odobritev pravnega posla z dne 27. 5. 2013. S sklepom z dne 5. 11. 2015 je zavrgel zahtevo prodajalčevega sina H. H., da bi vstopil v postopek odobritve pravnega posla kot stranski intervenient. Z odločbo, št. 33008-243/2015/6 z dne 28. 6. 2016, je nato drugostopenjski organ pritožbo tožnika zoper odločbo z dne 5. 10. 2015 zavrnil. 36. Zoper to odločitev je tožnik vložil tožbo v upravnem sporu. Upravno sodišče je s sodbo III U 344/2016-20 z dne 2. 2. 2018 tožbi ugodilo, izpodbijano odločbo odpravilo ter vrnilo zadevo prvostopenjskemu organu v ponovni postopek. Sodišče je ugotovilo, da je drugostopenjski organ dopolnil postopek tako, da je pridobil dokaze o obsegu obdelovalnih površin kmetijskega gospodarstva A. A. ter podatke o obdelanosti teh površin, vendar z ugotovitvami tako dopolnjenega dokaznega postopka ni seznanil tožnika. S tem je bila tožniku kršena pravica, da se izjavi o okoliščinah, ki so pomembne za izdajo odločbe. Izpodbijana odločba pa tudi ni vsebovala razlogov za odločitev in se je ni dalo preizkusiti.

37. Prvostopenjski organ je v ponovljenem postopku dne 7. 11. 2018 izdal sklep o prekinitvi postopka do ugotovitve dejstev, kdo so dediči pokojnega B. B., in do pridobitve njihovih naslovov oziroma sklepa o dedovanju po pokojnem. O tem, da sta dediča pokojnega B. B. njegova sina H. H. in I. I., ter o njunih naslovih, je Ministrstvo za zunanje zadeve prvostopenjski organ obvestilo z dopisom z dne 13. 8. 2019. 38. V zadevi je nato prvostopenjski organ odločil z izpodbijano odločbo, pritožbo tožnika zoper njo pa je drugostopenjski organ zavrnil. 39. Sodišče na podlagi vseh predloženih in pridobljenih listin ugotavlja, da je prvostopenjski organ konec leta 2014 hkrati vodil dva ločena postopka odobritve pravnih poslov, ki jih je za isti kmetijski zemljišči (za predmetni nepremičnini) z različnimi pridobitelji sklenil isti odsvojitelj - takratni lastnik B. B. Kljub temu, da je v decembru 2014 pred prvostopenjskim organom še (ponovno) tekel postopek odobritve pogojno sklenjenih prodajnih pogodb, je prvostopenjski organ z odločbo z dne 19. 12. 2014 odobril drug pravni posel - pogodbo o preužitku, sklenjeno za odsvojitev istih nepremičnin med B. B. kot preužitkarjem in G. G. kot prevzemnico. S tem je bil izpolnjen pogoj za overitev podpisa B. B. na zemljiškoknjižnem dovolilu in za posledičen zemljiškoknjižni prenos lastninske pravice na G. G. (zadnji odstavek 22. člena ZKZ in Načelno pravno mnenje občne seje Vrhovnega sodišča RS z dne 6. 4. 2012).

40. Sodišče dalje ugotavlja, da iz podatkov sodnega in upravnega spisa ne izhaja, da bi kdorkoli vložil tožbo za ugotovitev neveljavnosti (ničnosti) pogodbe o preužitku, prav tako ne, da bi kdorkoli izpodbijal (z izrednimi pravnimi sredstvi) odločbo Upravne enote Nova Gorica z dne 19. 12. 2014 o odobritvi pogodbe o preužitku. Takšno pravno stanje, ki obstaja v času odločanja sodišča, pa sprejemnikom prodajne ponudbe preprečuje pridobitev lastninske pravice na predmetnih nepremičninah. Tudi po toženkini odobritvi sklenjene prodajne pogodbe in izpolnitvi odložnega pogoja za veljavnost prodajne pogodbe kot zavezovalnega pravnega posla z enim od kupcev, ta kupec od razpolagalno nesposobnega prodajalca (ali njegovih dedičev) ne more uspešno uveljaviti pridobitve lastninske pravice na predmetnih nepremičninah.

41. Po presoji sodišča se zato odpira vprašanje tožnikovega pravnega interesa za tožbo v tej zadevi. Za vsebinsko odločanje o vsaki tožbi v upravnem sporu morajo namreč biti izpolnjene z zakonom predpisane procesne predpostavke. Zakon o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) te predpostavke določa v prvem odstavku 36. člena, na njihov obstoj pa mora sodišče paziti po uradni dolžnosti ves čas postopka (drugi odstavek 36. člena ZUS-1). Če niso izpolnjene, mora tožbo s sklepom zavreči. Tako med drugim sodišče tožbo s sklepom zavrže, če ugotovi, da upravni akt, ki se izpodbija s tožbo, očitno ne posega v tožnikovo pravico ali v njegovo neposredno, na zakon oprto osebno korist (6. točka prvega odstavka 36. člena ZUS-1). Vsakdo, ki zahteva sodno varstvo svojih pravic in pravnih koristi v upravnem sporu, mora namreč ves čas postopka izkazovati pravni interes za vloženo tožbo oziroma t.i. pravovarstveno potrebo. To pomeni, da mora izkazovati, da bi ugoditev s tožbo uveljavljani zahtevi pomenila zanj določeno pravno korist, ki je brez tega ne bi mogel doseči. Pravni interes mora obstajati tako ob vložitvi tožbe, kot tudi ves čas teka upravnega spora.

42. Tožnik po presoji sodišča ni izkazal, kakšno korist bi zanj pomenila ugoditev tožbi, tj. odprava izpodbijane odločbe, vrnitev zadeve v ponovno odločanje ter odobritev prodajne pogodbe, ki jo je za predmetne nepremičnine sklenil s B. B. Ne držijo navedbe tožnika, da bi ob nastopu nepogojnosti te prodajne pogodbe lahko uveljavljal upravičenja in zahtevke iz nje proti prodajalcu in da s tem izkazuje pravovarstveno potrebo. Tudi ko bi toženka odobrila prodajno pogodbo, ki jo je za predmetne nepremičnine sklenil s B. B., tožnik ne bi mogel pridobiti lastninske pravice na predmetnih nepremičninah, saj B. B. ni več njihov lastnik in tožniku (niti po dedičih) ne bi mogel več izstaviti zemljiškoknjižnega dovolila (prim. 23. člen v zvezi z 49. členom Stvarnopravnega zakonika, SPZ). Zoper sedanjo lastnico predmetnih nepremičnin G. G. pa tožnik na podlagi prodajne pogodbe, sklenjene s B. B., nima nobenih zahtevkov. Ob opisanem zemljiškoknjižnem stanju tako ni možna realizacija nobene od prodajnih pogodb, sklenjenih s B. B., v smislu prenos lastninske pravice na predmetnih nepremičninah na kupca. V čem bi še lahko bil pravni interes tožnika za odobritev prodajne pogodbe, ki jo je on sklenil s B. B., in z vzpostavitvijo nepogojne veljavnosti tega (zgolj) obligacijskega pravnega posla, pa tožnik ni navedel in izkazal. 43. Iz tožnikove trditvene podlage tudi ne izhaja, da bo v bodoče prišlo do spremembe zemljiškoknjižnega stanja pri predmetnih nepremičninah na način, da bo kot njihov lastnik ponovno vpisan prodajalec B. B. oziroma njegovi dediči. Tožnik sam trdi (enako pa tudi oba dediča pokojnega B. B.), da pogodba o preužitku, na podlagi katere je bila vknjižena lastninska pravica G. G., ni nična in iz njegovih navedb tudi ne izhaja, da bi njeno veljavnost lahko kdo uspešno izpodbil. Ob odsotnosti trditev tožnika o tem, da je vknjižba lastninske pravice G. G. neveljavna iz kakšnega materialnopravnega razloga (drugi odstavek 243. člena Zakona o zemljiški knjigi, v nadaljevanju ZZK-1) in da bi bilo mogoče doseči izbris lastninske pravice G. G. pri predmetnih nepremičninah, ni mogoče zaključiti, da bi tožniku odobritev prodajne pogodbe, ki jo je on sklenil s B. B., lahko koristila. Vknjižbo lastninske pravice G. G. na predmetnih nepremičninah je nazadnje omogočila pravnomočnost odločbe Upravne enote Nova Gorica z dne 19. 12. 2014. Tudi te odločbe po podatkih, ki jih je pridobilo sodišče, in ki jim stranke niso oporekale, nihče ni izpodbijal. Ob odsotnosti obstoja pogojev iz 4. točke tretjega odstavka 243. člena ZZK-1 (prim. 8. točko prvega odstavka 40. člena ZZK-1 v zvezi zadnjim odstavkom 22. člena ZKZ) niti na tej podlagi ni mogoče zaključiti, da je vknjižba lastninske pravice G. G. na predmetnih nepremičninah neveljavna oziroma da je postala neveljavna po trenutku, od katerega ta vknjižba učinkuje.

44. Glede na navedeno tožnik ni izkazal, zakaj bi odobritev prodajne pogodbe, ki jo je sklenil s B. B., zanj pomenila pravno korist, ki je brez te odobritve ne bi mogel doseči. Take pravne koristi tožnik ni uspel izkazati s trditvami, da bi zavrženje tožbe povzročilo položaj, v katerem bi postala pravnomočna odločba o odobritvi pravnega posla A. A. in o zavrnitvi njegove vloge za odobritev pravnega posla. Ker iz že opisanih razlogov lastninske pravice na predmetnih nepremičninah ne bi mogel pridobiti noben kupec, vključno z A. A., odprava izpodbijane odločbe ne bi predstavljala pravne koristi za tožnika. Okoliščina, da je izpodbijana odločba morebiti nezakonita, pa še ne pomeni, da je s tem izkazan tožnikov pravni interes za tožbo.

45. Posledično je sodišče na podlagi 6. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 tožbo zavrglo.

**K točki II izreka**

46. Ob zavrženju tožbe je sodišče na podlagi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1 odločilo, da vsaka stranka in stranke z interesom krijejo svoje stroške postopka.

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia