Jedro

Upnik je predlog za izvršbo umaknil za tri delna plačila, ravno za zneske, za katere je dolžnik v ugovoru zoper sklep o izvršbi izpodbijal upnikovo terjatev do njega. In četudi je bil dolžnikov ugovor vložen pred delnim umikom predloga za izvršbo, bi sodišče prve stopnje glede na določilo 2. odst. 43. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) moralo, pravno dosledno, najprej ustaviti postopek v delu, v katerem je bil predlog za izvršbo umaknjen, zatem pa glede istih zneskov zavreči ugovor dolžnika zaradi odpadlega pravnega interesa.

Izrek

Pritožba dolžnika se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje: 1.) ugodilo ugovoru dolžnika in izvršbo, dovoljeno s sklepom o izvršbi z dne 25.2.2005, opr.št. Ig 2005/00044, delno ustavilo za znesek 106.651,17 SIT plačan dne 19.1.2005, znesek

108.018,00 SIT plačan dne 19.1.2005, znesek 151.629,60 SIT plačan dne 18.1.2005, za znesek 1.193.571,00 SIT na podlagi dne 29.3.2005 izdanega dobropisa št. 100/15000706 za vrnjeno blago; 2.) izvršbo, dovoljeno s sklepom o izvršbi z dne

25.2.2005, opr.št. Ig 2005/00044, delno ustavilo za plačani znesek v višini 230.789,99 SIT in za kompenzacijo v višini

1.000.000,00 SIT; 3.) ugotovilo, da naziv upnika pravilno glasi: R., d.d. V obrazložitvi je med drugim navedlo, v kolikšnem obsegu oz. za katere zneske se izvršba še nadaljuje.

Proti navedenemu sklepu je dolžnik vložil pritožbo, v kateri se protivi nadaljevanju izvršbe. Opozarja, da se je prvotni sklep o izvršbi z dne 25.2.2005 glasil na dolžni znesek glavnice v višini 4.977.702,34 SIT, po sklepu o nadaljevanju izvršbe je preostal še znesek dolga v višini 2.444.581,08 SIT, kar pomeni, da je dolžnik v tem času poravnal že SIT

2.533.121,26 dolga, to je več kot polovico celotnega dolga.

Zato je presenečen in ogorčen nad sklepom o nadaljevanju izvršbe, saj se ne izogiba plačilu dolga in se trudi in prizadeva, da bi dolg čimprej poravnal. V tem času je s strani upnika pričakoval korektno in poslovno dogovarjanje o načinu in premostitvenih rokih odplačevanja. Vendar mu ni uspelo. Odgovorne osebe s strani upnika so se menjavale in sami niso vedeli "kdo pije in kdo plača". Ker je dolžnik kot družba kreditno nesposobna, saj je že zadolžena pri N.d.d., skuša najeti v kratkem osebna posojila s strani lastnikov družbe in poravnati dolg v čimkrajšem času. Podaja rešitev tega problema preko pritožbe, navaja, da je 24.8.2005 poravnal znesek 250.000,00 SIT in predlaga, da bi ostanek dolga poravnal do konca meseca septembra v desetih obrokih po SIT 250.000,00. Pritožba dolžnika ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je upnik z vlogo, ki jo je sodišče prve stopnje prejelo 12.4.2005, predlog za izvršbo umaknil za tri delna plačila v skupnem znesku 366.298,77 SIT in za vrednost dne 4.3.2005 vrnjenega blaga (1.193.571,00 SIT), torej ravno za zneske (oz. glede vrnjenega blaga celo za nekoliko višji znesek), za katere je dolžnik v ugovoru zoper sklep o izvršbi izpodbijal upnikovo terjatev do njega.

In četudi je bil dolžnikov ugovor vložen pred delnim umikom predloga za izvršbo, bi sodišče prve stopnje glede na določilo 2. odst. 43. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) moralo, pravno dosledno, najprej ustaviti postopek v delu, v katerem je bil predlog za izvršbo umaknjen, zatem pa glede istih zneskov zavreči ugovor dolžnika zaradi odpadlega pravnega interesa. Čeprav sodišče prve stopnje ni ravnalo tako, ampak je v delu, v katerem se ugovor dolžnika in delni umik predloga za izvršbo prekrivata oz. nanašata na iste zneske, odločilo, da se ugovoru dolžnika ugodi (1. tč.

izreka), pritožbeno sodišče ni posegalo v odločitev sodišča prve stopnje v navedenem delu, ker ta ni v škodo dolžniku.

Kar pa navaja dolžnik v pritožbi, za obravnavano zadevo ni relevantno, saj po eni strani priznava, da še vedno dolguje upniku (po lastni navedbi nekaj manj kot polovico terjatve), po drugi strani pa izraža presenečenje nad nadaljevanjem postopka. To presenečenje pa nima nobene osnove, saj je logično, da izvršba teče vse do poplačila upnika, v obravnavanem primeru pa upnik še ni bil poplačan, kar priznava tudi dolžnik sam. Ali mu bo uspel "dogovor o načinu in premostitvenih rokih odplačevanja" kot to poimenuje v pritožbi, pa ni stvar sodišča, ampak njega in upnika.

Trditev v pritožbi, da naj bi upniku dne 24.8.2005 (torej po izdaji sklepa o izvršbi) poravnal znesek 250.000,00 SIT, bo sodišče prve stopnje obravnavalo kot ugovor po izteku roka (3. odst. 61. čl. ZIZ).

Upoštevaje gornjo obrazložitev je pritožbeno sodišče, na podlagi 2. tč. 365. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 15. čl. ZIZ, pritožbo dolžnika zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.