Jedro

Absolutno bistveno kršitev po 11. točki 2. odstavka 339. člena ZPP v zvezi z domnevno nepravilnim zastopanjem stranke po pooblaščencu – odvetniku lahko uveljavlja samo stranka, ki ni bila pravilno zastopana, ne pa tudi nasprotna stranka.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje.

Tožena stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je delno ugodilo tožbenemu zahtevku ter naložilo toženi stranki, da je dolžna tožeči stranki: obračunati regres za letni dopust za leto 2006 v bruto znesku 605,07 EUR, od tega zneska odvesti davek in neto znesek skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1. 12. 2006 dalje do plačila nakazati tožeči stranki (1. točka izreka sodbe); obračunati regres za letni dopust za leto 2007 v bruto znesku 617,59 EUR, od tega zneska odvesti davek in neto znesek skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1. 7. 2007 dalje do plačila nakazati tožeči stranki (2. točka izreka sodbe); obračunati regres za letni dopust za leto 2008 v bruto znesku 665,00 EUR, od tega zneska odvesti davek in neto znesek skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1. 7. 2008 dalje do plačila nakazati tožeči stranki, kar je zahtevanega več (razlika zamudnih obresti do neto zneskov regresa) pa je zavrnilo (3. točka izreka sodbe); povrniti pravdne stroške v znesku 285,00 EUR v 15 dneh od vročitve sodbe, po izteku tega roka z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti do plačila (4. točka izreka sodbe).

Zoper ugodilni del navedene sodbe se pritožuje tožena stranka iz pritožbenega razloga bistvene kršitve določb postopka. Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavi in tožbo zavrže oz. zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Tožena stranka izpostavlja absolutno bistveno kršitev določb postopka po 11. točki 2. odstavka 339. člena ZPP v zvezi z 19. členom ZDSS-1. Iz tožbe in vlog tožeče stranke ter posledično iz izpodbijane sodbe ni razvidno, da gre v primeru tožene stranke za osebo, ki je lahko pravdna stranka, na kar mora sodišče po uradni dolžnosti paziti ves čas postopka. Tožeča stranka je kot toženo stranka označila osebo V.M. s.p., pri čemer je iz takšne oznake razvidno, da naj bi šlo za samostojnega podjetnika posameznika. Iz poslovnega registra Slovenije pa ne izhaja obstoj podjetnika posameznika s tem imenom, ampak je na naslovu tožene stranke ... vpisan podjetnik V.G.M. in čistilni servis V.M. s.p., pri katerem je bila tožeča stranka zaposlena, kar izhaja tudi iz njene delovne knjižice. Druga bistvena kršitev določb postopka pa se nanaša na pooblaščenca tožnice. Zastavlja se vprašanje, kdo izmed označenih pooblaščencev je dejansko prejel pooblastilo tožnice. Iz listin v spisu izhaja, da naj bi bila tožečo stranko pooblaščena zastopati odvetnika B.G. in T.O., pri čemer se na listinah nahaja zgolj en podpis, iz česar je sklepati, da je pooblastilo sprejel le eden izmed navedenih odvetnikov, ne ve pa se, kateri. Zato ni mogoče ugotoviti, ali je za tožečo stranko procesna dejanja opravljal tisti izmed opredeljenih pooblaščencev, ki je pooblastilo dejansko prejel. Tožena stranka prilaga k pritožbi izpis iz poslovnega registra Slovenije AJPES.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje v mejah uveljavljanih pritožbenih razlogov, pri čemer je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka iz 2. odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 in nasl. – ZPP) in na pravilno uporabo materialnega prava.

Pri tem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje bistvenih kršitev določb postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, ni storilo, kar zlasti velja za bistveno kršitev po 11. točki 2. odstavka 339. člena ZPP, ki jo izrecno uveljavlja tudi pritožba. Bistvena kršitev določb postopka po tej določbi je podana, če se je postopka udeleževal kot tožnik ali toženec nekdo, ki ne more biti pravdna stranka, pa tudi če stranke ni zastopal pooblaščenec v skladu z določbami tega zakona ali če pooblaščenec stranke ni imel pooblastila, razen če je bila pravda oz. če so bila posamezna pravdna dejanja pozneje odobrena.

V obravnavanem primeru ne gre za primer, ko se je pravde udeleževal kot toženec nekdo, ki ne more biti pravdna stranka, saj gre le za očitno pomoto pri zapisu priimka tožene stranke. Zato so pritožbene navedbe s tem v zvezi povsem neutemeljene in nesprejemljive.

Pritožba tudi brez podlage uveljavlja obstoj navedene bistvene kršitve po citirani 11. točki 2. odstavka 339. člena ZPP v zvezi z domnevno nepravilnim zastopanjem tožnice po pooblaščencu – odvetniku. To kršitev lahko uveljavlja samo stranka, ki ni bila pravilno zastopana, ne pa tudi nasprotna stranka, saj je smisel 11. točke varstvo nepravilno zastopanih, če pa je nepravilno zastopani v pravdi uspel, potem tudi ni razlogov za njegovo varstvo (Pravdni postopek – zakon s komentarjem, GV Založba, 3. knjiga, str. 304). Pritožbene navedbe tožene stranke so že iz tega razloga neutemeljene, poleg tega pa so tudi protispisne, saj je iz pooblastila v spisu razvidno, da je bilo dano dvema odvetnikoma, ki sta prevzem pooblastila tudi podpisala (na štampiljki sta podpisa obeh!).

Prvostopenjsko sodišče je pravilno in popolno ugotovilo tudi dejansko stanje in sprejelo materialnopravno pravilno odločitev, pri čemer se je oprlo na pravilno pravno podlago, kar je natančno obrazložilo v razlogih izpodbijane sodbe. Navedeno je pritožbeno sodišče ugotovilo ob preizkusu izpodbijanega dela sodbe v okviru preizkusa po uradni dolžnosti.

Ker niso podani niti uveljavljani pritožbeni razlogi niti razlogi, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo (353. člen ZPP).

Tožena stranka s pritožbo ni uspela, zato sama krije svoje pritožbene stroške (154., 165. člen ZPP).