Jedro

V postopku v sporih majhne vrednosti se lahko sodba izpodbija samo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 354. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava, izrecno pa se ne more izpodbijati zaradi nepravilne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Ker uveljavlja vsebinsko stranka ravno pritožbeni razlog, za katerega veljajo določbe 370. člena ZPP, navedenih razlogov pritožbeno sodišče ne more upoštevati.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je prvostopno sodišče sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. Ig 96/09434-2 z dne 1.7.1996 vzdržalo v veljavi v 1. in 3. točki izreka. Toženi stranki je še naložilo, da povrne tožeči stranki pravdne stroške v višini 78.573,00 SIT.

Zoper sodbo se pritožuje tožena stranka iz vseh treh pritožbenih razlogov. Vsebinsko se njena pritožba nanaša na nepravilno ugotovitev dejanskega stanja.

Pritožba ni utemeljena.

Glede na prvi odstavek 498. člena ZPP je pritožbeno sodišče nadaljevalo postopek po določbah ZPP/77. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da gre glede na določbo prvega odstavka 502. člena ZPP v konkretnem primeru za spor majhne vrednosti. Zato se lahko sodba v takšnem postopku izpodbija samo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 354. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava, ne more pa se izpodbijati zaradi nepravilne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (glej prvi in drugi odstavek 467. člena ZPP). Pritožba tožene stranke pa se po vsebini nanaša ravno na pritožbeni razlog nepopolne oziroma nepravilne ugotovitve dejanskega stanja. Ker pa se ta razlog v postopku s pritožbo v sporih majhne vrednosti ne more uporabiti, toženčevih navedb v zvezi s tem pritožbenim razlogom pritožbeno sodišče ni moglo upoštevati. Zato je preizkusilo izpodbijano sodbo še glede pritožbenega razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 354. člena ZPP in glede zmotne uporabe materialnega prava. Ker kršitev ni zasledilo (tudi pritožba jih posebej ne uveljavlja), prvostopno sodišče pa je tudi pravilno uporabilo določbe materialnega prava, je bilo potrebno pritožbo tožene stranke zavrniti kot neutemeljeno in izpodbijano sodbo potrditi v skladu s 368. členom ZPP.

Izrek o stroških je odpadel, ker jih tožena stranka posebej ni uveljavljala.