Jedro

Če sklep o izvršbi izdan na podlagi verodostojne listine še ni pravnomočen, sodišče ne more opravljati izvršbe.

Izrek

Pritožbi upnice se ugodi, zato se izpodbijani sklep razveljavi in zadeva vrača sodišču prve stopnje v nadaljnje postopanje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom izvršilni predlog upnice z dne 9.3.1999 v delu, kjer kot izvršilno sredstvo predlaga prodajo dolžnikove nepremičnine, štelo za umaknjenega in v tem delu izvršilni postopek ustavilo. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da upnica predloga v določenem roku ni popravila oziroma dopolnila, ker ni predložila listine, iz katere bi izhajalo, da je nepremičnina, ki je predmet izvršbe last dolžnika in to tako listino, ki bi bila sposobna za vpis v zemljiško knjigo.

Zoper ta sklep se je pritožila upnica, ker meni, da je nezakonit, kajti sodišče prve stopnje ne more za tem, ko je sklep o izvršbi postal pravnomočen vrniti upnici predlog v popravo. Poleg tega pa je tudi nevzdržno stališče sodišča prve stopnje, ko zahteva, da upnica sodišču predloži original kupoprodajne pogodbe za nepremičnine, last dolžnika. Upnica se sklicuje na določilo 211. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), ki določa, da v primeru, ko nepremičnina ni vpisana v zemljiško knjigo, mora upnik predložiti oziroma navesti podatke o nepremičnini, ki se nanašajo na njeno lego, velikost, ime, meje in površino ter druge podatke potrebne za identifikacijo. Čl. 211 ne govori o tem kot zmotno interpretira sodišče prve stopnje, da bi upnik moral v takem primeru dostaviti tudi druge dokaze predvsem to, da je nepremičnina last dolžnika. V nadaljevanju pritožbe obrazlaga določila 2. odst. 211. čl. ZIZ in namen katerega naj bi zakonodajalec imel s tem zakonskim določilom. Nato obrazloži še kaj pomeni zaznamba v zemljiški knjigi in citira 34. čl. Zakona o zemljiški knjigi (ZZK) in nadalje namen zakonodajalca pri izdaji novega Zakona o izvršbi in zavarovanju. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep razveljavi.

Pritožba je utemeljena.

V določenem primeru je sodišče prve stopnje na predlog upnice izdalo zoper dolžnika sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine zaradi izterjave 1.035.799,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 9.3.1999 do plačila ter stroškov izvršilnega postopka v znesku 8.950,00 SIT z rubežem, cenitvijo in prodajo dolžnikovih premičnih stvari; z zaznambo sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi na nepremičnini - hiši, ki je last dolžnika z ugotovitvijo vrednosti nepremičnin in prodajo le-teh. Kot izhaja iz spisovnih podatkov ta sklep ni pravnomočen, ker je zoper sklep dolžnik ugovorajal, sodišče pa o ugovoru še ni odločalo. Pri sklepu o izvršbi, izdanem na podlagi verodostojne listine, se obstoj upnikove terjatve le predpostavlja za dolžnika pa je obstoj te terjatve lahko sporen in zato mu daje zakon možnost, da obstoj terjatve izpodbija z ugovorom (2. odst. 62. čl. ZIZ). Šele ko postane sklep o izvršbi pravnomočen, pa sodišče lahko opravi izvršbo. V določenem primeru je sodišče prve stopnje začelo izvršbo opravljati pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi, in v posledici tega odločitev sodišča prve stopnje, da se izvršilni predlog šteje v delu, v kolikor je dovoljena izvršba s prodajo dolžnikovih nepremičnin za umaknjenega, ker upnik ni predložil listine, ni pravilna. Pritožbeno sodišče je pritožbi upnice ugodilo ter izpodbijani sklep razveljavilo. Ne glede na povedano pa je potrebno sodišče prve stopnje opozoriti na to, da sodišče sicer odloča v mejah izvršilnega predloga in dovoli izvršbo s sredstvi in na predmetih, ki so navedeni v njem. Če pa tekom izvršilnega postopka ugotovi, da je dovoljeno izvršilno sredstvo neučinkovito zaradi predmeta izvršbe, potem sodišče po uradni dolžnosti ne poziva upnika na spremembo izvršilnega sredstva, ampak izvršbo za prvotno izvršilno sredstvo le ustavi. V dispoziciji upnika je, da predlaga drugo izvršilno sredstvo, če je prvotno neučinkovito.