21. 11. 2005

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A.-A., ki ga zastopa B. B., odvetnica v Ž., na seji senata dne 3. novembra 2005 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba A. A.-A. zoper sklep Vrhovnega sodišča št. I Ips 145/2001 z dne 3. 4. 2003 in sodbo Vrhovnega sodišča št. I Ips 141/2002 z dne 8. 5. 2003 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Celju št. Kp 47/2002 z dne 19. 2. 2002 in s sodbo Okrajnega sodišča v Celju št. K 41/2001 z dne 29. 10. 2001 se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

1.Pritožnik je bil s prvostopenjsko sodbo Okrajnega sodišča v Celju št. K 135/99 z dne 26. 9. 2000 spoznan za krivega storitve dveh kaznivih dejanj lahke telesne poškodbe po drugem odstavku v zvezi s prvim odstavkom 133. člena Kazenskega zakonika (Uradni list RS, št. 63/94 in nasl. – v nadaljevanju KZ). Izrečena mu je bila pogojna obsodba ter določena enotna kazen šestih mesecev zapora s preizkusno dobo dveh let. Višje sodišče v Celju je s sodbo in s sklepom št. Kp 482/2000 z dne 30. 1. 2001 pritožbi pritožnikove zagovornice delno ugodilo. Izpodbijano prvostopenjsko sodbo je razveljavilo, in sicer v delu, ki se je nanašal na eno kaznivo dejanje lahke telesne poškodbe, v odločbi o enotni kazni in v odločbi o stroških postopka. V tem obsegu je zadevo vrnilo prvostopenjskemu sodišču v novo sojenje. V novem sojenju je Okrajno sodišče v Celju s sodbo št. K 41/2001 z dne 29. 10. 2001 pritožnika (v razveljavljenem delu) spoznalo za krivega storitve kaznivega dejanja grdega ravnanja po prvem odstavku 146. člena KZ. Izreklo mu je pogojno obsodbo, v kateri mu je določilo kazen dveh mesecev zapora, ter mu ob upoštevanju že določene kazni določilo enotno kazen petih mesecev zapora, v preizkusni dobi dveh let. Višje sodišče je pritožbo pritožnikove zagovornice zavrnilo in v celoti potrdilo izpodbijano sodbo. Pritožnikova zagovornica je vložila zahtevo za varstvo zakonitosti, ki jo je Vrhovno sodišče zavrnilo. Pritožnik z ustavno pritožbo izpodbija tudi sklep Vrhovnega sodišča št. I Ips 145/2001 z dne 3. 4. 2003, s katerim je bila kot nedovoljena zavržena zahteva za varstvo zakonitosti. Slednja je bila vložena zoper prvostopenjsko sodbo št. K 135/99 z dne 26. 9. 2000, ki jo je Višje sodišče s sodbo in s sklepom št. Kp 482/2000 z dne 30. 1. 2001 delno razveljavilo.

2.Pritožnik sodbi Vrhovnega sodišča št. I Ips 141/2002 z dne 8. 5. 2003 in sodbam, ki jih je Vrhovno sodišče potrdilo, očita kršitvi prvega odstavka 23. člena in tretje alineje 29. člena Ustave. Do zatrjevanih kršitev naj bi prišlo v novem sojenju, ker naj bi prvostopenjsko sodišče spremenilo opis dejanja in pravno kvalifikacijo, pri čemer naj bi do izreka sodbe potekel tudi že relativni zastaralni rok. Sklepu Vrhovnega sodišča št. I Ips 145/2001 z dne 3. 4. 2003 pa pritožnik očita kršitve 22., 23. in 25. člena Ustave. Ne strinja se s stališčem, "da zahteva za varstvo zakonitosti ni bila vložena zoper pravnomočno sodno odločbo in da kazenski postopek zoper njega ni pravnomočno končan".

3.Po prvem odstavku 50. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) lahko vsakdo ob pogojih, ki jih določa ta zakon, vloži pri Ustavnem sodišču ustavno pritožbo, če meni, da mu je s posamičnim aktom državnega organa, organa lokalne skupnosti ali nosilca javnih pooblastil kršena njegova človekova pravica ali temeljna svoboščina. Eden od pogojev za vložitev ustavne pritožbe in za odločitev o njej je obstoj pritožnikovega pravnega interesa. Vsakdo, ki zahteva sodno varstvo svojih pravic in pravnih interesov, mora torej ves čas postopka izkazovati pravni interes. Pritožnik mora kot verjetno izkazati, da bi ugoditev ustavni pritožbi pomenila zanj določeno pravno korist, ki je brez tega ne bi mogel doseči, to je izboljšanje njegovega pravnega položaja.

4.Pritožniku je bila izrečena pogojna obsodba. Iz podatkov, ki jih je Ustavnemu sodišču posredovalo Ministrstvo za pravosodje, izhaja, da je Okrajno sodišče v Celju dne 30. 9. 2005 kazen že izbrisalo. Ustavno sodišče ugotavlja, da pritožnik po zakonu velja za neobsojenega. Ker zato morebitna ugoditev ustavni pritožbi pritožnikovega pravnega položaja ne bi mogla izboljšati, jo je bilo treba zavreči.

5.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prvega odstavka 55. člena v zvezi s prvim odstavkom 50. člena ZUstS v sestavi: predsednik senata dr. Zvonko Fišer ter člana dr. Ciril Ribičič in dr. Mirjam Škrk. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednik senata

dr. Zvonko Fišer