Jedro

Ker ne gre za kršitve, ki bi bile storjene po prejemu pisnega opozorila, ampak za kršitve, ki so bile storjene pred tem, odpoved pogodbe o zaposlitvi ni zakonita.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga (datum ni naveden) nezakonita, da na podlagi te odpovedi tožniku delovno razmerje ni prenehalo 13. 7. 2009, temveč je z vsemi pravicami in obveznostmi trajalo do 28. 1. 2011 in da je tožena stranka dolžna tožniku za čas od 14. 7. 2009 do vključno 28. 1. 2011 priznati vse pravice iz delovnega razmerja, ga za ta čas prijaviti v ustrezna pokojninska in zdravstvena zavarovanja in mu obračunati plačo oziroma nadomestilo plače v višini 620,00 EUR bruto mesečno, povečano za pripadajoči dodatek na delovno dobo v višini 0,5 % za vsako leto delovne dobe, od izračunanega bruto zneska obračunati in pristojnim organom plačati predpisane prispevke in davke, neto mesečne zneske pa izplačati tožniku skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od posameznega neto zneska od vsakega 19. dne v mesecu za pretekli mesec. Višji tožbeni zahtevek je zavrnilo. Toženi stranki je naložilo v plačilo tudi odškodnino v znesku 5.538,60 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 28. 1. 2011 do plačila in višji tožbeni zahtevek iz naslova odškodnine zavrnilo. Ugotovilo je, da za odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga ni izpolnjen pogoj iz prvega odstavka 83. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR, Ur. l. RS št. 42/2002 in naslednji) glede predhodnega pisnega opozorila delodajalca delavcu na izpolnjevanje obveznosti in na možnost odpovedi, če ponovno krši pogodbene in druge obveznosti.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbi tožene stranke delno, pritožbi tožnika pa v celoti ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje razveljavilo v zavrnilnem delu in v delu o plačilu odškodnine, medtem ko je v preostalem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Ugotovilo je, da je odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita, ker je bila podana zaradi kršitve, ki jo je tožnik storil, preden mu je bilo vročeno pisno opozorilo iz prvega odstavka 83. člena ZDR.

3. Zoper pravnomočni del sodbe sodišča druge stopnje pravočasno revizijo vlaga tožena stranka zaradi zmotne uporabe materialnega prava in predlaga spremembo izpodbijanega dela sodbe sodišča druge stopnje tako, da se njeni pritožbi ugodi in se sodba sodišča prve stopnje spremeni ter tožbeni zahtevek zavrne. Navaja, da je sodišče zmotno uporabilo prvi odstavek 83. člena ZDR, katerega namen je, da delavec prejme pisno opozorilo, naj z določenimi ravnanji, ki predstavljajo kršitev pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja, preneha. To opozorilo je bilo tožniku vročeno, pri čemer ne igra nobene vloge, da ga je tožnik prejel šele 16. 5. 2009. Poleg tega se ne strinja s stališčem, da mora biti podana identiteta med pisno obdolžitvijo in odpovedjo pogodbe o zaposlitvi. Zakon tega ne zahteva v tem smislu, da bi delodajalec lahko podal odpoved le za točno tiste kršitve, ki so navedeni v pisni obdolžitvi in za nobeno drugo. Delavcu mora biti po drugem odstavku 83. člena ZDR zagotovljena pravica do obrambe, bistvo te pravice pa je zagotovitev možnosti sodelovanja in vplivanja na potek in rezultat odpovedi. V konkretnem primeru je tožena stranka tožniku vročila pisno obdolžitev dne 18. 5. 2009, kjer je lahko popisala le kršitve, ki so se zgodile do takrat, ter mu omogočila zagovor. Tožnika pa tudi po 18. 5. 2009 ni bilo na delo in na predvideni zagovor ni prišel ter izostanka ni opravičil. Zato tožena stranka tožniku ni bila dolžna pripraviti nove pisne obdolžitve za kršitve, storjene po 18. 5. 2009. Ker na delo od 18. 5. 2009 sploh ni več prihajal, je to okoliščina, zaradi katere bi bilo od delodajalca neupravičeno pričakovati, da delavcu omogoči zagovor. Meni, da bi se sodišči morali osredotočiti na ugotavljanje, ali je bilo prenehanje delovnega razmerja upravičeno ali ne. Obe sodišči sta ugotovili, da je tožnik kršil pogodbene obveznosti v smislu 31. in 32. člena ZDR, kar posledično lahko pomeni le, da je tožena stranka tožniku utemeljeno podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga.

4. Revizija ni utemeljena.

5. Revizijsko sodišče na podlagi prvega odstavka 371. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS št. 26/99 in naslednji) preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni. Revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (tretji odstavek 370. člena ZPP).

6. Po tretji alineji prvega odstavka 88. člena ZDR je razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi kršenje pogodbene obveznosti ali druge obveznosti iz delovnega razmerja (krivdni razlog). Zgolj obstoj odpovednega razloga za zakonitost odpovedi pogodbe o zaposlitvi ne zadošča. Osnovna zahteva za zakonitost redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga je poleg obstoja odpovednega razloga pisno opozorilo iz prvega odstavka 83. člena ZDR. Delodajalec mora namreč pred redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga najkasneje v šestdesetih dneh od ugotovitve kršitve in najkasneje v šestih mesecih od nastanka kršitve pisno opozoriti delavca na izpolnjevanje obveznosti in možnost odpovedi, če bo delavec ponovno kršil pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja v enem letu od prejema pisnega opozorila, razen če ni s kolektivno pogodbo dejavnosti drugače določeno, vendar ne dalj kot v dveh letih. Namen pisnega opozorila je seznanitev delavca s tem, da mu bo pogodba o zaposlitvi odpovedana, če bo po njegovem prejemu ponovno kršil pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja.

7. Tožena stranka je tožnika na izpolnjevanje obveznosti pisno opozorila (pisni opozorili z dne 12. 5. 2009 in 13. 5. 2009), vendar sta mu bili pisni opozorili vročeni šele 16. 5. 2009. Pogodbo o zaposlitvi mu je odpovedala zaradi neupravičenega izostanka z dela od 12. 5. 2009 do 15. 5. 2009. Očitno je, da ne gre za kršitve, ki bi bile storjene po prejemu pisnega opozorila, ampak za kršitve, ki so bile storjene pred tem. Zato ne drži revizijska navedba, da je tožena stranka izpolnila zahtevo iz prvega odstavka 83. člena ZDR, saj bi tožniku zakonito odpovedala pogodbo o zaposlitvi iz krivdnega razloga le, če bi prišlo do ponovnih kršitev po prejemu pisnega opozorila.

8. Posledično se revizija neutemeljeno zavzema za to, da bi moralo sodišče ob ugotovljenem odpovednem razlogu tožbeni zahtevek zavrniti. Ob predhodni ugotovitvi, da niso izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka 83. člena ZDR, dejstvo, ali je očitek kršitev obveznosti utemeljen, sploh ni bilo več relevantno. Zato se je sodišče prve stopnje po nepotrebnem obširno ukvarjalo z obstojem odpovednega razloga.

9. Tožena stranka je tožniku očitala izostanek z dela od 12. 5. 2009 do 15. 5. 2009. Revizijske navedbe o izostankih po 18. 5. 2009 so nerazumljive, saj je bila tožniku pogodba o zaposlitvi tudi odpovedana le zaradi izostankov od 12. 5. 2009 do 15. 5. 2009. Razlog za odpoved ni mogel biti in dejansko tudi ni bil tožnikov izostanek po 15. 5. 2009. 10. Ker niso podani z revizijo uveljavljani razlogi, jo je Vrhovno sodišče na podlagi 378. člena ZPP zavrnilo.