Jedro

V skladu z določbo drugega odstavka 192. člena ZIZ sodišče v sklepu, s katerim nepremičnino izroči kupcu, tudi določi, kdaj se je dolžnik dolžan izseliti iz družinske stanovanjske hiše. Zakon niti okvirno ne določa roka, v katerem se je dolžnik dolžan izseliti, tako da je določitev prepuščena sodišču. Pri tem mora sodišče upoštevati tako položaj kupca, kot položaj dolžnika in vse okoliščine primera.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v III. točki izreka spremeni tako, da se je dolžnik dolžan iz prodane nepremičnine izseliti v roku 3 mesecev po pravnomočnosti sklepa.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje I. kupovalki K. J., rojeni izročilo nepremičnine vl. št. k.o. do 9/10; II. po pravnomočnosti sklepa odredilo nekatere vpise zemljiški knjigi in III. dolžniku naložilo, da se je dolžan iz prodane nepremičnine izseliti v roku 6 mesecev po pravnomočnosti sklepa.

Zoper odločitev, vsebovano v III. točki izreka sklepa, se brez izrecne navedbe pritožbenih razlogov pravočasno pritožuje kupovalka. Meni, da je šestmesečni rok za izselitev nepotrebno dolg. S tako dolgim rokom nastaja škoda kupovalki, ki je celotno kupnino plačala že junija 2003. V tako dolgem času obstaja nevarnost, da pride do (namernega) poškodovanja nepremičnine. Dolžnik je bil že na dražbi seznanjen s prodajo in neizogibno selitvijo. Že ob odpovedi pritožbi zoper sklep o domiku je kupovalka predlagala, naj sodišče določi tridesetdnevni rok za izselitev. V sodni praksi je običajni rok za izselitev 30 oz. največ 60 dni.

Pritožba je utemeljena.

V skladu z določbo drugega odstavka 192. člena Zakon o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ; Ur. l. RS, št. 51/98 in 75/02) sodišče v sklepu, s katerim nepremičnino izroči kupcu, tudi določi, kdaj se je dolžnik dolžan izseliti iz družinske stanovanjske hiše. Zakon niti okvirno ne določa roka, v katerem se je dolžnik dolžan izseliti, tako da je določitev prepuščena sodišču. Sodišče druge stopnje se strinja s pritožnico, da je treba pri določanju roka upoštevati položaj kupca, ki je že položil kupnino in ki mu sodišče po četrtem odstavku 192. člena ZIZ nepremičnino izroči še pred pravnomočnostjo sklepa o izročitvi. S tega vidika je šestmesečni rok za izselitev, ki ga je v tem primeru določilo sodišče prve stopnje, predolg. Po prepričanju pritožbenega sodišča je treba upoštevati tudi čas trajanja izvršilnega postopka (v tem primeru je prva izvršba na nepremičnino začela teči s predlogom za izvršbo, vloženim dne 12.11.1998). Že od tedaj dalje namreč lahko dolžnik računa s prodajo nepremičnine in posledično z dolžnostjo izpraznitve le-te. Seveda pa je treba pri določitvi roka za izselitev upoštevati tudi položaj dolžnika, mu dati možnost, da si najde drugo stanovanje in primeren čas za preselitev premičnin. Po prepričanju sodišča druge stopnje je v tej zadevi, upoštevaje zgoraj navedena merila, primeren rok za izselitev 3 mesece od pravnomočnosti sklepa. Tak rok je skladen z roki, ki jih Stanovanjski zakon predpisuje za odpoved najemne pogodbe.

Sodišče druge stopnje je torej pritožbi v skladu z določbo 3. točke 365. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 12/03 - uradno prečiščeno besedilo in 2/04) v zvezi s 15. členom ZIZ ugodilo in sklep spremenilo, kot je razvidno iz izreka tega sklepa.