Jedro

Okoliščina, da sta tožnik in izvajalec del v najemni pogodbi dogovorila, da je plačnik goriva tožnik, torej kupec energentov, po mnenju sodišča ne vpliva na status upravičenca, saj gre za obligacijsko pravni dogovor, ki ne more nadomestiti upravičenca po ZTro v povezavi z Odredbo. Zato je pravilna razlaga, da tožnik nima položaja upravičenca, ker ni uporabnik strojev, saj je bil izvajalec del z navedenimi statičnimi delovnimi stroji drug subjekt.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

: Prvostopni organ je z izpodbijano odločbo zavrnil zahtevek tožnika za vračilo trošarine za mineralna olja, ki se porabijo za industrijsko komercialni namen za mesec julij 2004, ker zakonsko ni upravičena. V obrazložitvi navaja, da je tožnik vložil zahtevek, kateremu je priložil seznam strojev, za katere uveljavlja vračilo trošarine in ki so v poslovnem najemu z dokumentacijo: zbirnik delovanja strojev, fakture, najemno pogodbo med tožnikom in družbo A.A.A. Ltd. za dobavo vrtalnega postrojenja National 403, „tjedni izveštaj rada motora in kopresora bušaćeg postrojenja National 403“ družbe B.B.B. d.o.o.. V obrazložitvi se prvostopni organ sklicuje na Zakon o trošarinah (Uradni list RS, št. 103/04, dalje ZTro) in Odredbo o vračilu trošarine za mineralna olja, ki se porabijo za industrijsko komercialni namen (Uradni list RS, št. 40/99 in 38/01, dalje Odredba). Po 7. odstavku 54. člena ZTro imajo za energente, ki se dokazljivo porabijo za pogon statičnih delovnih strojev, strojev gradbeništvu in strojegradnji, motornih tirnih vozil v železniškem prometu in strojev ter naprav na smučiščih, kupci – osebe, ki opravljajo dejavnost, pravico do vračila trošarine v višini 50 % trošarine, ki je predpisana za pogonski namen. Po 2. odstavku 2. člena Odredbe vračilo plačane trošarine lahko uveljavi pravna ali fizična oseba, ki v zvezi z opravljanjem dejavnosti uporablja stroje, navedene v 7. odstavku 54. člena ZTro. Prvostopni organ navaja, da po najemni pogodbi št. ... z dne 28. 5. 2004 tožnik ne opravlja del, za katera je vložil zahtevek za vračilo trošarine, zato zahtevek ni utemeljen. Pritožbeni organ se z odločitvijo prvostopnega organa strinja, potem, ko je združil pritožbene postopke v štirih zadevah vračila trošarine, med njimi tudi v tej zadevi obravnavano zadevo. Po presoji pritožbenega organa je prvostopni organ odločil pravilno, ker tožniku ni priznal položaja upravičenca iz razloga, ker ni izvajalec del s statičnimi delovnimi stroji, za katera uveljavlja vračilo 50 % plačane trošarine za porabljeno mineralno olje. Sklicuje se na določbo 7. odstavka 54. člena ZTro in 2. odstavek 2. člena Odredbe, ki jih citira in iz katerih izhaja, da so upravičenci do vračila 50 % trošarine, ki je predpisana za pogonski namen, kupci – osebe, ki opravljajo dejavnost, pri čemer pogoje, ki jih mora izpolnjevati kupec energentov, določi izvedbeni predpis, torej navedena Odredba, ki je določila, da mora kupec energentov stroje uporabljati v zvezi z opravljanjem dejavnosti. Kot pa je že pojasnjeno, je tožnik sklenil najemno pogodbo z izvajalcem za izvajanje določenih del in storitev (opredeljenih v prilogi 1 k najemni pogodbi št. ... z dne 28. 5. 2004) iz razloga, ker ima izvajalec izkušnje pri takih delih in storitvah ter potrebno opremo in osebje, ki je usposobljeno za izvajanje del in storitev v skladu z določili pogodbe, zato po mnenju pritožbenega organa v zadevi ni sporno, da zadevnih statičnih strojev ni uporabljal tožnik, temveč jih je uporabljala oseba, ki je po sklenjeni najemni pogodbi izvajalec del in storitev. Pritožbeni organ se pridružuje ugotovitvi prvostopnega organa, da je zahtevek vložila neupravičena oseba. Izrek o stroških utemelji s 5. odstavkom 213. člena ZUP.

Tožnik v tožbi navaja zmotno uporabo materialnega prava. Navaja 7. odstavek 54. člena ZTro in 2. odstavek 2. člena Odredbe, ki ju citira. Statični delovni stroji uporabljeni za pripravo vrtin za črpanje nafte, kar pomeni, da gre za specifične stroje, ki jih imajo samo visoko specializirana podjetja z ustrezno usposobljenim kadrom. Vsa dela za pripravo vrtin se torej opravljajo na podlagi sklenjenih najemnih pogodb, tako pri nas, kakor tudi drugje. Po mnenju tožnika je potrebno zakonsko določbo razumeti nekoliko širše in upoštevati posebnosti, ki se pojavljajo pri izvedbi del. Dejstvo je namreč, da so bili za vračilo trošarine izpolnjeni vsi predpisani pogoji, saj zakon ne določa, da so do vračila trošarine upravičeni samo kupci, ki dejavnost opravljajo neposredno in bi to stališče tožene stranke vzdržalo le v primeru, če bi ZTro tako opredelil upravičence kot kupce – osebe, ki neposredno opravljajo dejavnost. Tožena stranka bi morala upoštevati vse posebnosti, ki se pojavljajo pri takšnih delih ter zakonsko določilo razumeti na podlagi logične in funkcionalne razlage predpisa, ki je bilo uporabljeno v škodo tožeče stranke. Sodišču predlaga, da tožbi ugodi v celoti.

V odgovoru na tožbo tožena stranka v celoti prereka tožbene navedbe ter sodišču predlaga, da tožbo zavrne kot neutemeljeno.

Tožba ni utemeljena.

Sodišče se z razlogi obeh organov strinja in jih v izogib ponavljanju posebej ne navaja (2. odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu – Uradni list RS, št. 105/06, dalje ZUS-1), glede tožbenih ugovorov pa dodaja: Po mnenju sodišča je določba 7. odstavka 54. člena ZTro jasna. Pravico do vračila trošarine v višini 50 % trošarine, ki je predpisana za pogonski namen, imajo po navedeni določbi za energente, ki se dokazljivo uporabijo za pogon statičnih delovnih strojev, tako kot v obravnavanem primeru, kupci – osebe, ki opravljajo dejavnost. Način in pogoje za uveljavljanje vračila, ki jih mora izpolnjevati kupec energentov, je določen na podlagi pooblastila iz 8. odstavka tega člena v Odredbi o vračilu trošarine za mineralna olja, ki se porabijo za industrijsko komercialni namen (Uradni list RS, št. 40799 do 38/01), ki v 2. točki 2. člena glede upravičenca določa, da do vračila plačane trošarine lahko uveljavi pravna oziroma fizična oseba, ki v zvezi z opravljanjem dejavnosti uporablja stroje iz 1. odstavka navedenega člena ter da količino mineralnega olja, za katere upravičenec uveljavlja vračilo trošarine, dokazuje z računi o nabavi ter s podatki o namenu porabe, ki jih mora voditi v posebni evidenci (3. točka 2. člena Odredbe). V posebni evidenci mora upravičenec navesti vrsto in število strojev, tehnične podatke o motorju stroja ter podatke proizvajalca o povprečni porabi goriva na uro delovanja motorja, po datumih vpisane ure delovanja motorja, količino mineralnega olja po datumu nabave. V obravnavanem primeru dejansko stanje ni sporno. Tožnik je sklenil z izvajalcem del A.A.A. Ltd iz Hrvaške najemno pogodbo za dobavo vrtalnega postrojenja, s katero je angažiral izvajalca za izvajanje določenih del, ker naj bi imel izkušnje pri takšnih delih in tudi opremo in osebje, ki je usposobljeno za izvajanje del. To po mnenju sodišča pomeni, da tožnik tudi ni upravičenec do vračila trošarine, saj ni uporabljal strojev, temveč jih je uporabljal izvajalec del, ki je tudi vodil predpisane evidence po Odredbi. Tožnik ni bil izvajalec del. Tudi po mnenju sodišča je treba določbo 7. odstavka 54. člena ZTro razlagati v skladu z 2. členom Odredbe, tako, kot jo razlagata tudi oba upravna organa, torej da ima pravico do vračila trošarine pravna ali fizična oseba, ki v zvezi z opravljanjem dejavnosti uporablja stroje. Po mnenju sodišča sem ne sodijo najemniki iz poslovnih razmerij, v kolikor sami niso tudi izvajalci del z navedenimi stroji Zato tudi okoliščina, da sta tožnik in izvajalec del v najemni pogodbi dogovorila, da je plačnik goriva tožnik, torej kupec energentov po mnenju sodišča ne vpliva na status upravičenca, saj gre za obligacijsko pravni dogovor, ki ne more nadomestiti upravičenca po ZTro v povezavi z navedeno Odredbo. Zato je tudi po mnenju sodišča pravilna razlaga, da tožnik nima položaja upravičenca, ker ni uporabnik strojev, saj je bil izvajalec del z navedenimi statičnimi delovnimi stroji drug subjekt. Ker je po povedanem izpodbijana odločba pravilna in zakonita, tožba pa neutemeljena, jo je sodišče zavrnilo na podlagi 1. odstavka 63. člena ZUS-1.