27. 12. 2021

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude mladoletne Ule Gregl, Celje, in drugih, ki jih po zakonitih zastopnikih zastopa Odvetniška družba Ternik Bučar, o. p., d. o. o., Radlje ob Dravi, na seji 27. decembra 2021

sklenilo:

1.Predlog, naj se do končne odločitve Ustavnega sodišča zadrži izvrševanje 8. in 11. člena Odloka o začasnih ukrepih za preprečevanje in obvladovanje okužb z nalezljivo boleznijo COVID-19 (Uradni list RS, št. 174/21, 177/21, 185/21, 190/21, 200/21 in 201/21), se zavrne.

2.Predlog, naj se v odločbi ali sklepu ne navedejo osebni podatki pobudnikov in njihovih staršev, se zavrne.

OBRAZLOŽITEV

1.Ker niso izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka 39. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo, 109/12, 23/20 in 92/21 – v nadaljevanju ZUstS), je Ustavno sodišče predlog za začasno zadržanje izvrševanja izpodbijanih določb Odloka o začasnih ukrepih za preprečevanje in obvladovanje okužb z nalezljivo boleznijo COVID-19 zavrnilo (1. točka izreka).

2.Pobudniki predlagajo, naj se v odločbah ali sklepih prikrije njihova identiteta in identiteta njihovih staršev. Opozarjajo, da bo sicer razkrita identiteta mladoletnih otrok, in zatrjujejo, da so postopki, v katerih nastopajo mladoletni otroci, zaupni in tajni. Postopek pred Ustavnim sodiščem je javen. Po drugem odstavku 38.a člena ZUstS lahko Ustavno sodišče zaradi varstva zasebnosti odloči, da se v odločbi ali sklepu ne navedejo osebni podatki udeleženca v postopku ali osebni podatki drugega posameznika. Vendar pa morajo biti za sprejetje takšne odločitve v posamezni zadevi izkazane posebne okoliščine, ki v konkretni zadevi kažejo na potrebo po odstopu od splošnega pravila javnosti postopkov pred Ustavnim sodiščem.[1] V tej zadevi takšna potreba ni izkazana. Zgolj to, da bo razkrita identiteta mladoletne osebe, za utemeljitev predloga za prikritje identitete ne zadostuje.[2] Glede na to je Ustavno sodišče predlog pobudnikov za prikritje identitete zavrnilo (2. točka izreka).

Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi drugega odstavka 39. člena in tretjega odstavka 38.a člena ZUstS v sestavi: predsednik dr. Matej Accetto ter sodnici in sodniki dr. Rok Čeferin, Dr. Dr. Klemen Jaklič (Oxford ZK, Harvard ZDA), dr. Rajko Knez, dr. Špelca Mežnar, dr. Marijan Pavčnik, dr. Rok Svetlič, Marko Šorli in dr. Katja Šugman Stubbs. Sklep je sprejelo soglasno.

dr. Matej Accetto Predsednik

[1]Tako sklep Ustavnega sodišča št. U-I-92/20 z dne 1. 7. 2020.

[2]Primerjaj s sklepom Ustavnega sodišča št. U-I-128/16 z dne 23. 9. 2016.

22. 9. 2022

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude mladoletne Ule Gregl, Celje, in drugih, ki jih po zakonitih zastopnikih zastopa Odvetniška družba Ternik Bučar, o. p., d. o. o., Radlje ob Dravi, na seji 22. septembra 2022

sklenilo:

1.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti 8. in 11. člena Odloka o začasnih ukrepih za preprečevanje in obvladovanje okužb z nalezljivo boleznijo COVID-19 (Uradni list RS, št. 174/21, 177/21, 185/21, 190/21, 197/21, 200/21, 201/21, 4/22, 8/22, 13/22 in 19/22) se zavrže.

2.Predlog, naj se v odločbi ali sklepu ne navedejo osebni podatki pobudnikov in njihovih staršev, se zavrne.

3.Pobudniki sami nosijo svoje stroške postopka s pobudo.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Pobudniki izpodbijajo 8. člen Odloka o začasnih ukrepih za preprečevanje in obvladovanje okužb z nalezljivo boleznijo COVID-19 (v nadaljevanju Odlok/174), kolikor so z njim za učence osnovne šole določeni obveznost testiranja s testi HAG za samotestiranje (v nadaljevanju samotestiranje) in začasna prepoved zbiranja učencev, ki odklonijo izvajanje samotestiranja in ne izpolnjujejo pogoja prebolelosti, cepljenja ali testiranja (v nadaljevanju pogoj PCT), v osnovni šoli ter njihovo šolanje na daljavo. Izpodbijajo tudi 11. člen Odloka/174, kolikor je z njim določena obveznost učencev, da v osnovni šoli uporabljajo zaščitne maske. Navajajo, da izpodbijana ureditev ne temelji na ustrezni zakonski podlagi oziroma naj bi bila celo v nasprotju z njo. Očitke o neustreznosti zakonske podlage za njegov sprejem naslavljajo pobudniki tudi na Odlok o načinu izpolnjevanja pogoja prebolevnosti, cepljenja in testiranja za zajezitev širjenja okužb z virusom SARS-CoV-2 (Uradni list RS, št. 142/21 – v nadaljevanju Odlok/142), v zvezi s katerim predlagajo, naj Ustavno sodišče samo začne postopek za oceno njegove ustavnosti. Pobudniki menijo, da izpodbijana ureditev ni uravnotežila pravice otrok do izobraževanja in pravice vseh državljanov do zdravja. Dvomijo o učinkovitosti ukrepa obveznega samotestiranja in ukrepa obveznega nošenja zaščitnih mask ter navajajo, da sta izpodbijana ukrepa škodljiva za fizično in psihično zdravje otrok. Vlada naj ne bi na razumen način obrazložila, da samotestiranje in nošnja mask pretehtata nad morebitno škodo, ki nastaja v zvezi s temi ukrepi, prav tako pa tudi ne, kako bo s spornimi ukrepi preprečila izbruh in širjenje okužb. Testiranje v razredu naj bi bilo tudi v neskladju z varstvom osebnih podatkov. Pobudniki opozarjajo tudi na vidik privolitve v medicinski poseg. Posebej navajajo, da je osnovnošolsko izobraževanje obvezno in mora biti vsem enako dostopno. Šolanje na daljavo naj ne bi bilo enakovredno šolanju v vzgojno-izobraževalnih ustanovah. Otroci v obdobju, ko se šolajo na daljavo, tudi naj ne bi bili ocenjeni. Pobudniki zatrjujejo neskladje izpodbijane ureditve z 12., 14., 34., 35., 39., 41., 51., 53., 54., 56., 57. in 120. členom Ustave, 6., 7., 135., 136., 137., 145., 154. in 172. členom Družinskega zakonika (Uradni list RS, št. 15/17 in 22/19 – v nadaljevanju DZ), 3., 19., 24. in 28. členom Konvencije o otrokovih pravicah (Uradni list SFRJ, MP, št. 15/90; Akt o nostrifikaciji nasledstva glede konvencij Organizacije združenih narodov in konvencij, sprejetih v Mednarodni agenciji za atomsko energijo, Uradni list RS, št. 35/92, in MP, št. 9/92 – v nadaljevanju KOP) ter 17. členom Uredbe (EU) 2021/953 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. junija 2021 o okviru za izdajanje, preverjanje in priznavanje interoperabilnih potrdil o cepljenju, testu in preboleli bolezni v zvezi s COVID-19 (digitalno COVID potrdilo EU) za olajšanje prostega gibanja med pandemijo COVID-19 (UL L 211, 15. 6. 2021 – v nadaljevanju Uredba 2021/953). Zahtevajo povrnitev stroškov postopka s pobudo.

2.Vlada v odgovoru na pobudo opozarja, da prvi odstavek 4. člena Zakona o nalezljivih boleznih (Uradni list RS, št. 33/06 – uradno prečiščeno besedilo, 142/20 in 88/21 – ZNB) ob bok pravici do varstva pred nalezljivimi boleznimi postavlja dolžnost vsakogar, da poleg svojega zdravja varuje tudi zdravje drugih ljudi pred temi boleznimi. Navaja, da je testiranje eden od učinkovitih ukrepov v odzivu na pandemijo COVID-19, ki pomaga ublažiti vpliv na ranljive skupine prebivalstva in na obremenitev zdravstvenih sistemov, hkrati pa zagotavlja, da lahko družbe in gospodarstva še naprej čim bolj nemoteno delujejo. S (samo)testiranjem naj bi bilo mogoče hitro odkrivanje in nadzor skupkov okužb ali izbruhov v določenih okoljih, s tem pa naj bi se zaščitilo druge pred razširjenim prenosom. Presejalno testiranje naj bi bilo namenjeno zaznavanju posameznikov, ki so okuženi, a še niso razvili simptomov COVID-19. V primeru nekontroliranega prekuževanja naj zdravstveni sistem ne bi zmogel niti oskrbe t. i. COVID bolnikov niti preostalih bolnikov, ki tudi v času COVID-19 potrebujejo zdravstveno oskrbo. Z izpodbijanimi ukrepi naj bi Vlada sledila ustavno dopustnima ciljema zagotavljanja javnega zdravja (51. člen Ustave) in pravice do izobraževanja (57. člen Ustave). Vlada zavrača navedbe pobudnikov o invazivnosti ukrepa samotestiranja in o tem, da se otroci ne zmorejo samotestirati. Navaja, da v praksi ni bilo zaznati težav v zvezi z izvajanjem samotestiranja. Dodaja število na ta način odkritih okužb. Glede nošenja zaščitnih mask Vlada navaja, da gre za enega od pomembnih ukrepov za zmanjševanje širjenja okužb, katerega uporaba je med ključnimi priporočili Svetovne zdravstvene organizacije in Evropskega centra za nadzor nad nalezljivimi boleznimi. Pojasnjuje tudi, da so zaščitne maske, ki so na voljo v prosti prodaji v Republiki Sloveniji, varne in preverjene v skladu z zakonodajo. V zvezi s stališčem o potrebnosti in varnosti ukrepov samotestiranja ter uporabe zaščitnih mask se Vlada sklicuje tudi na mnenja strokovne svetovalne skupine ministra za zdravje za zajezitev in obvladovanje epidemije COVID-19, kar naj bi kazalo na strokovno utemeljenost teh ukrepov. Opozarja, da sta samotestiranje in nošenje zaščitnih mask ukrepa, ki omogočata odprtost šol. V nadaljevanju odgovora Vlada zavrača navedbe pobudnikov, da za izpodbijane ukrepe ni ustrezne zakonske podlage. Pojasnjuje tudi, zakaj naj izpodbijana ukrepa ne bi bila v neskladju z zakoni, ki jih navajajo pobudniki. Glede prepovedi zbiranja ljudi v vzgojno-izobraževalnih ustanovah in posledičnim šolanjem na daljavo Vlada navaja, da gre za nujna začasna ukrepa, katerih cilj je omejitev širjenja nalezljive bolezni ter v tej povezavi splošna skrb za zdravje, tako da bo čim prej omogočeno vračanje otrok v šole, k ustaljenim oblikam poučevanja oziroma učenja. Zatrjuje, da bo tudi učencem, ki se izobražujejo na daljavo, omogočeno, da bodo dosegli potrebne standarde znanja. Navaja, da se zaveda, da je za otroke tako z vidika izobraževanja kot tudi socializacije najustreznejše, da sodelujejo pri pouku v šoli. Tega naj bi se zavedala tudi zdravstvena stroka, zaradi česar naj bi predlagala sporne ukrepe, s katerimi naj bi se ta cilj lahko dosegal tudi v zelo zaostreni epidemiološki situaciji. Vlada zavrača tudi navedbe o kršitvah KOP ter Uredbe 2021/953. Kot sklepno Vlada še dodatno pojasnjuje, zakaj naj ne bi bili utemeljeni očitki pobudnikov o neskladju izpodbijane ureditve s posameznimi določbami Ustave. Ob tem poudarja, da je pri izbiri ukrepov sledila strokovnim stališčem strokovnjakov v strokovni svetovalni skupini in načelu sorazmernosti iz 2. člena Ustave ter določila le nujno potrebne omejitve za dosego ustavnopravno dopustnega cilja varovanja javnega zdravja. Uporabljeni naj bi bili najmilejši možni ukrepi za preprečitev širjenja virusa, s čimer naj bi se zagotavljalo varovanje zdravja družbe in posameznikov ter uresničevanje pravice do izobraževanja.

3.V odgovoru na odgovor Vlade pobudniki prerekajo njene navedbe.

B.

4.Izpodbijani določbi Odloka/174 sta med postopkom pred Ustavnim sodiščem prenehali veljati.[1] Če predpis med postopkom pred Ustavnim sodiščem preneha veljati, Ustavno sodišče v skladu z drugim odstavkom 47. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo, 109/12, 23/20 in 92/21 – v nadaljevanju ZUstS) odloči o njegovi ustavnosti oziroma zakonitosti, če so izkazani pogoji iz prvega odstavka 47. člena ZUstS, tj., če pobudnik izkaže, da niso bile odpravljene posledice njegove protiustavnosti in nezakonitosti. Gre za obstoj t. i. pravovarstvene potrebe za presojo ne več veljavnega predpisa.

5.Pobudniki v vlogi, ki so jo po prenehanju veljavnosti izpodbijane ureditve predložili Ustavnemu sodišču, v utemeljitev svoje pravovarstvene potrebe navajajo, da ukrep obvezne uporabe zaščitne maske v osnovnih šolah še vedno velja, ker naj bi ga sedaj urejal 11. člen Odloka/22. Dodajajo, da bodo, če Ustavno sodišče tega ukrepa ne bo presojalo v okviru Odloka/174, primorani vložiti pobudo za presojo Odloka/22. Glede izpodbijanega ukrepa samotestiranja pobudniki zatrjujejo, da posledice protiustavnosti in nezakonitosti tega ukrepa niso bile odpravljene in jih niti ni mogoče odpraviti. Nastale naj bi jim s tem, ko naj jim v času veljavnosti Odloka/174 ne bi bilo zagotovljeno izobraževanje, in s tem, ko naj bi v tem času utrpeli duševne stiske.

6.S temi navedbami pobudniki ne morejo izkazati obstoja pravovarstvene potrebe. Glede ukrepa obvezne uporabe zaščitnih mask v osnovnih šolah Ustavno sodišče ugotavlja, da je ta ukrep na podlagi 11. člena Odloka/22 sicer res veljal še nekaj časa po prenehanju veljavnosti Odloka/174, vendar pa od uveljavitve Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o začasnih ukrepih za preprečevanje in obvladovanje okužb z nalezljivo boleznijo COVID-19 (Uradni list RS, št. 29/22) dne 5. 3. 2022 ta ukrep tudi po tem odloku ne velja več. Tudi sicer s sklicevanjem na to, da je izpodbijan ukrep določen v novem odloku, pobudniki ne bi mogli izkazati pravovarstvene potrebe za presojo izpodbijanega, prej veljavnega odloka. Pogoj, da niso bile odpravljene posledice protiustavnosti oziroma nezakonitosti izpodbijanega predpisa, se namreč nanaša na posledice, ki pobudnikom nastanejo na podlagi izpodbijanega predpisa, in ne na posledice, ki jim lahko nastanejo na podlagi novega predpisa enake vsebine. Poleg tega pa škodljivih posledic, ki so pobudnikom morebiti nastale zaradi ukrepa obvezne uporabe zaščitnih mask po Odloku/174, že po naravi stvari ni mogoče odpraviti. Enako velja glede posledic, ki naj bi pobudnikom nastale zaradi drugih izpodbijanih ukrepov. Zato s sklicevanjem nanje pobudniki ne morejo izkazati pravovarstvene potrebe.

7.Vsebinske presoje izpodbijane ureditve pobudniki tudi ne morejo doseči s sklicevanjem na to, da naj Ustavno sodišče izpodbijano ureditev presodi na podlagi t. i. doktrine precedenčnosti. V zvezi s predpisi, ki po naravi stvari veljajo le kratek čas in se kot takšni izmikajo ustavnosodni presoji ter je razumno mogoče pričakovati, da se bodo ponovili, je Ustavno sodišče zavzelo stališče, da je pod določenimi pogoji sicer mogoče odstopiti od procesne ovire iz drugega odstavka 47. člena ZUstS, po katerem je presoja neveljavnih predpisov mogoča le v primeru, da pobudniki za to izkazujejo t. i. pravovarstveno potrebo. Iz ustavnosodne presoje tako izhaja, da je to izjemo mogoče utemeljiti v primeru obstoja posebej izraženega javnega interesa po vsebinski presoji ne več veljavnih določb predpisov. Ta je po stališču Ustavnega sodišča podan, če pobuda odpira posebej pomembna precedenčna ustavnopravna vprašanja sistemske narave (v nadaljevanju posebej pomembna precedenčna vprašanja), ki se po razumni oceni utegnejo zastavljati tudi v zvezi z akti enake narave in primerljive vsebine, periodično sprejemanimi v prihodnosti.[2] Vendar pa pobuda v tej zadevi takšnih vprašanj ne odpira.

8.Vprašanj, ali je obstajala zadostna zakonska podlaga za odreditev ukrepa obvezne uporabe zaščitnih mask in ukrepa samotestiranja učencev v šolah, ni mogoče opredeliti kot posebej pomembnih precedenčnih vprašanj že zato, ker je Ustavno sodišče o skladnosti podobne ureditve z načelom legalitete že odločalo (glej odločbi št. U-I-793/21, U-I-822/21 z dne 17. 2. 2022, Uradni list RS, št. 29/22, in št. U-I-132/21 z dne 2. 6. 2022, Uradni list RS, št. 89/22). Šlo je sicer za presojo ureditve v zvezi z ukrepoma obvezne uporabe zaščitnih mask in testiranja (v okviru izpolnjevanja pogoja PCT) v splošnem javnem življenju. Vendar pa so stališča, ki jih je Ustavno sodišče v zvezi s skladnostjo te ureditve z načelom legalitete zavzelo v navedenih odločbah, uporabljiva tudi v tej zadevi. Ker gre za razmeroma neinvazivna ukrepa, prav tako niso posebej pomembna precedenčna vprašanja, ki se zastavljajo z vidika skladnosti navedenih ukrepov z drugimi določbami Ustave, s katerimi naj bi bili v neskladju. Glede ukrepa šolanja na daljavo v primeru odklonitve samotestiranja učencev pa Ustavno sodišče ugotavlja, da je ta ukrep dejansko prizadel zelo malo število otrok. To pa je že samo po sebi razlog, da vprašanja v zvezi z zatrjevano neskladnostjo tega ukrepa z Ustavo ne dosegajo nivoja precedenčnosti.[3]

9.Glede na navedeno je Ustavno sodišče pobudo zavrglo (1. točka izreka). Ustavno sodišče še pojasnjuje, da pogoji za to, da bi Ustavno sodišče na podlagi 30. člena ZUstS začelo postopek za oceno ustavnosti oziroma zakonitosti Odloka/142, kar so predlagali, niso izpolnjeni. Odločitev o ustavnosti oziroma zakonitosti Odloka/142 ni nujna za rešitev te zadeve, prav tako pa med Odlokom/174 in Odlokom/142 ni podana medsebojna zveza v smislu 30. člena ZUstS.

10.Ustavno sodišče je s sklepom št. U-I-821/21 z dne 27. 12. 2021 že zavrnilo predlog pobudnikov, naj se v odločbah ali sklepih prikrije njihova identiteta in identiteta njihovih staršev. Pobudniki vlagajo nov predlog, v katerem navajajo, da podajajo nove razloge za prikritje identitete. Navajajo, da so v pobudi razkriti njihovi osebni podatki in osebna zdravstvena stanja ter počutja. Izražajo tudi bojazen, da bodo zaradi svojih stališč v pobudi stigmatizirani v smislu nezaželene drugačnosti in različnih mnenj o spornih vprašanjih v javnosti.

11.Kot je Ustavno sodišče pobudnikom pojasnilo že v zgoraj omenjenem sklepu o zavrnitvi predloga za prikritje identitete, je postopek pred Ustavnim sodiščem javen. Po drugem odstavku 38.a člena ZUstS Ustavno sodišče zaradi varstva zasebnosti sicer lahko odloči, da se v odločbi ali sklepu ne navedejo osebni podatki udeleženca v postopku ali osebni podatki drugega posameznika. Vendar pa morajo biti za sprejetje takšne odločitve v posamezni zadevi izkazane posebne okoliščine, ki v konkretni zadevi kažejo na potrebo po odstopu od splošnega pravila javnosti postopkov pred Ustavnim sodiščem.[4] Takšnih okoliščin pobudniki tudi v novem predlogu niso izkazali. Prikritje identitete bi lahko utemeljilo le razkritje posebej občutljivih zasebnih okoliščin o pobudnikih, da gre v tej zadevi za takšen primer, pa pobudniki z zgolj pavšalnim zatrjevanjem, da so v pobudi razkriti njihovi osebni podatki, zdravstvena stanja in počutja, niso izkazali. Neutemeljeno je tudi sklicevanje pobudnikov na bojazen, da bodo zaradi razkritja svojih stališč v pobudi stigmatizirani v javnosti. Določen, seveda sprejemljiv, odziv drugih ljudi na pobudo namreč mora biti pobudnik ob vložitvi pobude pripravljen sprejeti. Glede na to je Ustavno sodišče tudi ponoven predlog pobudnikov za prikritje identitete zavrnilo (2. točka izreka).

12.Po prvem odstavku 34. člena ZUstS nosi v postopku pred Ustavnim sodiščem vsak udeleženec svoje stroške postopka, če Ustavno sodišče ne odloči drugače. Ker niso podani razlogi za drugačno odločitev, je Ustavno sodišče odločilo, kot izhaja iz 3. točke izreka.

C.

13.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi tretjega odstavka 25. člena, tretjega odstavka 38.a člena in prvega odstavka 34. člena ZUstS ter tretje alineje tretjega odstavka v zvezi s petim odstavkom 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07, 54/10, 56/11, 70/17 in 35/20) v sestavi: predsednik dr. Matej Accetto ter sodnica in sodniki dr. Rok Čeferin, dr. Rajko Knez, dr. Špelca Mežnar, dr. Marijan Pavčnik, dr. Rok Svetlič in Marko Šorli. Točko 1 izreka sklepa je sprejelo s šestimi glasovi proti enemu. Proti je glasoval sodnik Knez. Ustavno sodišče je 2. in 3. točko izreka sprejelo soglasno.

dr. Matej Accetto Predsednik

dr. Rok Čeferin Podpredsednik

[1]Glej 15. člen Odloka o začasnih ukrepih za preprečevanje in obvladovanje okužb z nalezljivo boleznijo COVID-19 (Uradni list RS, št. 22/22, 29/22, 37/22, 51/22 in 61/22 – v nadaljevanju Odlok/22). Na podlagi te določbe sta 8. in 11. člen Odloka/174 prenehali veljati 21. 2. 2022.

[2]Gre za doktrino precedenčnosti oziroma doktrino obstoja izjemne pravovarstvene potrebe. Ustavno sodišče jo je razvilo v odločbi št. U-I-129/19 z dne 1. 7. 2020 (Uradni list RS, št. 108/20, in OdlUS XXV, 17), 43. točka obrazložitve, in jo nato uporabilo še v odločbah št. U-I-83/20 z dne 27. 8. 2020 (Uradni list RS, št. 128/20, in OdlUS XXV, 18), 27. točka obrazložitve, št. U-I-79/20 z dne 13. 5. 2021 (Uradni list RS, št. 88/21), 61. do 65. točka obrazložitve, št. U-I-445/20, U-I-473/20 z dne 16. 9. 2021 (Uradni list RS, št. 167/21), 16. in 17. točka obrazložitve, št. U-I-155/20 z dne 7. 10. 2021 (Uradni list RS, št. 178/21), 10. in 11. točka obrazložitve, ter št. U-I-210/21 z dne 29. 11. 2021 (Uradni list RS, št. 191/21), 11. in 12. točka obrazložitve.

[3]Primerjaj z odločbo Ustavnega sodišča št. U-I-132/21 (17. točka obrazložitve), iz katere izhaja, da je bil pomemben kriterij za opredelitev vprašanja obstoja ustrezne zakonske podlage za odreditev ukrepa obvezne uporabe zaščitnih mask okoliščina, da se je ta ukrep nanašal na vse posameznike na ozemlju Republike Slovenije.

[4]Tako sklep Ustavnega sodišča št. U-I-92/20 z dne 1. 7. 2020, 3. točka obrazložitve.