Jedro

Bivši upnik je s pogodbo o odstopu terjatve z dne 1.6.2002 odstopil svojo terjatev zavarovano s hipoteko na sedanjega upnika v izvršilnem postopku. Sodišče je odredilo, da zaznamba sklepa o izvršbi za terjatev sedanjega upnika učinkuje od trenutka, od katerega učinkuje predhodno vknjižena hipoteka za glavnico, ki je bila predmet pogodbe o odstopu terjatve v korist prvotnega upnika. Hipoteka se lahko prenese na drugega samo skupaj s terjatvijo, ki je z njo zavarovana.

Prenos hipoteke po določbi 2. odst. 148. člena SPZ sicer učinkuje šele z vpisom v zemljiško knjigo, česar v danem primeru ni bilo, vendar pa glede na to, da SPZ ob prenosu zavarovane terjatve še ni veljal, veljal pa je 66. člen ZTLR, to ni bila ovira za učinkovanje, sicer vknjižene, vendar pa ne prenešene hipoteke za zavarovano terjatev na novega upnika.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Dovoli se izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa.

Obrazložitev

Okrajno sodišče v Škofji Loki je na podlagi pravnomočnega sklepa o izvršbi tega sodišča z dne 2.10.2002 opr. št. I, pravnomočnega sklepa tega sodišča z dne 20.11.2003 opr. št. I v zvezi s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani z dne 7.4.2004 opr. št. III Cp in v zvezi z obvestilom zemljiški knjigi z dne 20.9.2004 opr. št. I, pri vl. št. 98 k.o. D., katerega lastnik je P.F. na nepremičninah kot so razvidne iz izreka, odredilo zaznambo sklepa o izvršbi z dne 2.10.2002 za terjatev upnika H. - v stečaju, z matično številko XY, s tem da zaznamba izvršbe učinkuje od trenutka, od katerega učinkuje predhodno vknjižena hipoteka za glavnico v znesku 2.700.000,00 SIT s pripadki v korist upnika S. d.o.o..

Zoper sklep se pritožuje dolžnik P.F., kot lastnik nepremičnin, na katerih je bila odrejena zaznamba sklepa o izvršbi. Izpodbija ga zaradi zmotne uporabe materialnega prava in predlaga, da se ga razveljavi. Navaja, da se pritožuje zoper odločitev, da zaznamba izvršbe učinkuje od trenutka, od katerega učinkuje predhodno vknjižena hipoteka. Iz sklepa ni razviden razlog, na podlagi katerega bi zaznamba sklepa o izvršbi z dne 2.10.2002 učinkovala od trenutka, od katerega učinkuje predhodno vknjižena hipoteka. Zakon je o tem, od kdaj učinkuje zaznamba sklepa o izvršbi, jasen, zato ni nikakršne pravne ali dejanske podlage, da bi le-ta učinkovala od trenutka, ko je v zemljiški knjigi vknjižena hipoteka za znesek glavnice, ki je navedena tudi v izvršilnem predlogu. Izpodbijani sklep je neobrazložen in tudi neutemeljen, zato je nezakonit. Pritožba ni utemeljena.

Očitek pritožnika sodišču prve stopnje, da je izpodbijani sklep glede odločitve, od kdaj zaznamba izvršbe učinkuje glede na predhodno vknjiženo hipoteko, neobrazložen, je neutemeljen. Sklep o vpisu mora namreč biti glede na določbo 3. odst. 152. člena Zakona o zemljiški knjigi (ZZK) obrazložen le, če se z njim zavrže oziroma zavrne zemljiškoknjižni predlog, oziroma se odloči, da sodišče ne bo opravilo vpisa po uradni dolžnosti. Tako pa sodišče ni odločilo zato zaradi neobrazloženosti sklep ni nezakonit in tudi ni podana bistvena kršitev določb postopka, ki jo pritožnik smiselno uveljavlja z navedbo v pritožbi, da iz sklepa ni razviden razlog, na podlagi katerega bi zaznamba sklepa o izvršbi z dne 2.10.2002 učinkovala od trenutka, od katerega učinkuje predhodno vknjižena hipoteka.

Pritožnik pa kot pritožbeni razlog izrecno uveljavlja zmotno uporabo materialnega prava, čeprav le tega ne obrazloži. Res je, da ima po 2. odst. 87. člena ZZK zaznamba izvršbe za posledico, da upnik, na čigar predlog je bil izdan sklep o izvršbi, pridobi na nepremičnini hipoteko, ki učinkuje od trenutka, od katerega učinkuje zaznamba izvršbe, če ni hipoteke pridobil že prej. Vendar pa določba 3. odst. citiranega člena tudi določa, da če je bil sklep o izvršbi, ki je podlaga za zaznambo izvršbe izdan na predlog upnika, v čigar korist je bila že vknjižena hipoteka, učinkuje zaznamba izvršbe že od trenutka, od katerega učinkuje predznamba oziroma vknjižba te hipoteke. V tem primeru zemljiškoknjižno sodišče odloči, da zaznamba izvršbe učinkuje od trenutka, od katerega učinkuje predznamba oziroma vknjižba navedene hipoteke. V danem primeru je bila predhodno že vknjižena hipoteka za glavnico v znesku 2.700.000,00 SIT s pripadki v korist upnika S. d.o.o., ki je s pogodbo o odstopu terjatev prenesel le-to na novega upnika H., ki je sedaj v stečaju. S prenosom zavarovane terjatve se prenese tudi hipoteka, če ni dogovorjeno drugače, česar pa nihče ne zatrjuje. Takšno pa je tudi dosedanje stališče sodne prakse. Zastavna pravica je namreč akcesorna pravica, odvisna je od obstoja terjatve in se skupaj z njo tudi preneša. Zgolj dejstvo, da sprememba hipotekarnega upnika ni bila zabeležena v zemljiški knjigi, na njen obstoj ne more vplivati (takšno stališče je zavzelo tudi Vrhovno sodišče RS v odločbi opr. št. III Ips 150/98, z dne 23.2.1999). Takšno stališče pa dopušča tudi 1. odst. 418. člena Obligacijskega zakonika (OZ), ki je veljal v času sklenitve pogodbe o odstopu terjatve, po katerem s terjatvijo preidejo na prevzemnika stranske pravice, med drugim tudi hipoteka. Po določbi 2. odst. 148. člena Stvarno pravnega zakonika (SPZ) sicer prenos hipoteke učinkuje šele z vpisom v zemljško knjigo, vendar pa je ta zakon začel veljati šele 1.1.2003. Zastavne pravice pridobljene pred uveljavitvijo SPZ pa so ostale v veljavi z vsebino, kot so bile ustanovljene (266. člen SPZ). Ugotoviti je torej, da je sodišče prve stopnje skladno z določili materialnega prava, ki jih sicer ni citiralo, o stvari pravilno odločilo in da tudi pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava ni utemeljen. Pritožbo pritožnika je zato pritožbeno sodišče kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo.

Glede na določbo 2. točke 3. odst. 161. člena Zakona o zemljiški knjigi pa je pritožbeno sodišče, ker je zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo sklep zemljiškoknjižnega sodnika, hkrati dovolilo tudi izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa.