Jedro

Po 49. členu Pravilnika pa ima izvedenec tudi pravico do povrnitve stroškov v skladu s predpisi, ki urejajo povrnitev stroškov v sodnem postopku. Tako 15. člen Pravilnika o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku med drugim določa, da imajo izvedenci pravico do povrnitve stroškov za porabljeni material in do drugih dejanskih izdatkov v zvezi z opravljenim delom.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom sodnemu izvedencu gradbene stroke dr. A. A. priznalo plačilo za opravljeno delo in povrnitev stroškov v znesku 772,67 EUR.

2. Proti temu sklepu se pritožuje tožnica. Predlaga razveljavitev sklepa in postavitev novega izvedenca, o tem pa naj odloči drugo pritožbeno sodišče. Navaja, da je izvedeniško mnenje pavšalno, prirejeno, nestrokovno in pristransko poročilo, ki je povsem neuporabno. Izvedenec se je pri preizkusu drsnosti odločil za izvedbo neprimerne ameriške metode, na podlagi katere je v laboratoriju družbe C., d. o. o., dobil netočne in prirejene rezultate. Tudi stroški za storitve izvajalca C., d. o. o., niso utemeljeni, saj je izvedenec ustanovitelj in lastnik podjetja. Po mnenju tožnice je delo izvedenca precenjeno, študij spisa je zelo površno opravil, ne gre za zahtevno izvedeniško mnenje, glede na trajanje pa tudi ni upravičen do plačila ogleda. Poleg tega izvedenec ni upošteval navodil sodišča in tožnice ni pozval k predložitvi obutve. Glede na kakovost in uporabnost so stroški izdelanega izvedeniškega mnenja neutemeljeni.

3. Izvedenec v odgovoru na pritožbo predlaga zavrnitev pritožbe in potrditev sklepa.

4. Ker je tožnica v pritožbi predlagala obravnavo zadeve pred drugim pritožbenim sodiščem, je to sodišče njen predlog odstopilo Vrhovnemu sodišču RS, ki je pristojno za obravnavanje predloga za delegacijo pristojnosti na podlagi 67. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Vrhovno sodišče RS je predlog tožnice zavrnilo s sklepom I R 164/2019 z dne 28. 11. 2019. 5. Pritožba ni utemeljena.

6. Sodni izvedenec ima pravico do nagrade in povrnitve stroškov za izvedensko delo (249. člen ZPP ter 45. člen Zakona o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih). Plačilo za opravljeno delo in povrnitev stroškov podrobneje ureja Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (v nadaljevanju Pravilnik1) v določbah 37. - 42 ter 47 – 50. člena.

7. Kot izhaja iz podatkov v spisu in obrazložitve izpodbijanega sklepa, je izvedenec gradbene stroke po ogledu na kraju samem in opravljenih meritvah (drsnosti tal) izdelal pisno izvedensko mnenje ter ga predložil skupaj z obrazloženim predlogom nagrade po posameznih postavkah. Za študij spisa je prvostopenjsko sodišče izvedencu priznalo 102,00 EUR, za pisno izdelavo zahtevnega izvedenskega mnenja 306,00 EUR, skupaj s potnimi stroški in ostalimi materialnimi stroški, med katerimi je tudi plačilo računa storitvam zunanjega izvajalca C., d. o. o., v znesku 219,60 EUR, pa 772,67 EUR. Temu znesku je dodalo še prispevka za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter za poškodbe pri delu. Glede na tožnici odobreno brezplačno pravno pomoč je bilo plačilo izvedeno preko finančno računovodske službe sodišča. 8. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je izvedenec v mnenju odgovoril na vsa vprašanja, ki mu jih je zastavilo prvostopenjsko sodišče, zato soglaša z ugotovitvijo, da je izdelal mnenje skladno z napotki sodišča in torej vse kar mu je bilo naloženo tudi opravil. Neutemeljeno se mu v pritožbi očita, da ni upošteval navodil sodišča, kot tudi nestrokovno, pristransko in površno delo. Očitno gre za nezadovoljstvo tožnice z izsledki meritev in mnenjem izvedenca, kar pa ne more biti kriterij za odmero njegove nagrade in stroškov, ampak je lahko predmet pripomb na podano izvedensko mnenje, ki jih je tožnica obširno že podala in bo izvedenec nanje moral odgovoriti. Tudi morebitne nepravilnosti izvedenskega mnenja niso odločilne pri odločanju o pravici izvedenca do nagrade in povrnitve stroškov2. 9. Pritožba tudi nima prav glede očitka o zmotni uporabi materialnega prava pri ovrednotenju zahtevnosti izvedenskega mnenja. Pravilnik pri nagradi za pisno izdelavo mnenja loči med manj zahtevnim, zahtevnim, zelo zahtevnim in izjemno zahtevnim mnenjem (40. člen). Sodišče prve stopnje je sledilo predlogu izvedenca in mnenje ocenilo kot zahtevno, kar ustreza kriterijem iz 42. člena Pravilnika (glede na kompleksnost in vrsto zadeve, ki je predmet mnenja). Višina nagrade za ogled je v skladu z zahtevnostjo in trajanjem pravilno odmerjena na podlagi 2. točke prvega odstavka 39. člena Pravilnika, prav tako pa tudi nagrada za študij spisa, ki je po prvem odstavku 37. člena Pravilnika odvisna od obsega spisa (števila strani) in ne od natančnosti študija spisa.

10. Po 49. členu Pravilnika pa ima izvedenec tudi pravico do povrnitve stroškov v skladu s predpisi, ki urejajo povrnitev stroškov v sodnem postopku. Tako 15. člen Pravilnika o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku med drugim določa, da imajo izvedenci pravico do povrnitve stroškov za porabljeni material in do drugih dejanskih izdatkov v zvezi z opravljenim delom. Med slednje je prvostopenjsko sodišče uvrstilo tudi stroške za najem merilnega aparata v višini 219,60 EUR po predračunu družbe C., d. o. o. z dne 10. 6. 2019. Izvedenec je v odgovoru na pritožbo pojasnil, da je lastnik instrumenta za meritve drsnosti, ki ga je potreboval za izdelavo izvedenskega mnenja, družba C., d. o. o., ter da si je ta inštrument in druge merilne inštrumente izposodil. Potrdil pa je pritožbene navedbe, da je sam ustanovitelj te družbe. Pritožbeno sodišče ne dvomi, da je izvedenec za izdelavo mnenja merilni aparat za meritve drsnosti potreboval in če sam tega inštrumenta nima, kot je navedel, ga je moral najeti. Strošek za najem mu je zato treba priznati skladno z zgoraj navedenimi določili obeh pravilnikov, saj sodi med dejanske izdatke v zvezi z opravljenim delom. Ali pa je opisano ravnanje izvedenca neprimerno in pomeni tudi prikrit način zviševanja nagrade in stroškov sodnemu izvedencu, pa glede na pojasnilo izvedenca in dejstvo, da gre za ločeno premoženje družbe in njenega ustanovitelja, po oceni pritožbenega sodišča ne more biti predmet tega postopka.

11. Pritožbeno sodišče je zato zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno, saj niso podani pritožbeni razlogi, niti tisti, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (2. točka 365. člena ZPP).

1 Ur. l. RS, št. 84/2018 2 Prim. sklepe VS I Cpg 348/2015, II Cp 85/2011, II Cp 98/2017, I Cp 1701/2012.